Po sprejemu Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave bodo morale države članice EU do 1. septembra 2026 pripraviti in Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte obnove v skladu s cilji in zahtevami Uredbe. Medtem ko Evropska komisija še pripravlja podrobnejša navodila za pripravo teh načrtov, je Inštitut za evropsko okoljsko politiko v sodelovanju z največjimi evropskimi okoljskimi mrežami nevladnih organizacij že izdal Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave.
Priprava dobrih in ambicioznih nacionalnih načrtov je ključna za izvedbo Uredbe, ki bo terjala tudi dobro izvedbo v naravi. Ta bo zahtevala celostno povezanost vseh institucij varstva narave in skupno medsektorsko delovanje. Priprava in izvajanje nacionalnega načrta obnove morata postati vladna prioriteta, saj sta ključna za podnebno prilagajanje Slovenije.
Nacionalni načrt obnove narave mora biti konkreten akcijski načrt, z izvedbo katerega bomo v Sloveniji okrepili ohranjanje narave in zaustavili njegovo degradacijo ter sanirali že degradirana območja ali dele narave. Poročilo Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave nudi vse potrebne informacije, ki jih bodo pripravljavci načrtov, sodelujoča stroka in civilna družba potrebovali za pripravo načrtov, korake v tem procesu in številna uporabna priporočila za čim bolj jasne in ambiciozne ukrepe.
Predlog uredbe, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2022, je bil predmet dolgotrajnih pogajanj med evropskimi institucijami in v trilogu med Komisijo, Svetom in Parlamentom je bil v začetku lanskega novembra vendarle sprejet politični dogovor o njeni končni vsebini. Uredba je bila po eni strani ves čas tarča različnih interesnih skupin, ki so si neusmiljeno prizadevale za njeno razgradnjo ali celo popolno zavrnitev, po drugi strani pa je prejela podporo več kot enega milijona prebivalcev EU, ki se zavedamo, da brez ohranjene narave za naše skupnosti ni prave prihodnosti. Z velikim olajšanjem smo prejeli vest, da Evropski parlament danes naših glasov ni preslišal.