Arhiv oznak: Ormoške lagune

Obvestilo o zaprtju Naravnega rezervata Ormoške lagune za vse obiskovalce

, Novice

Obveščamo vas, da bo Naravni rezervat Ormoške lagune od 2. novembra 2021 do predvidoma konca novembra 2021 zaprt za vse obiskovalce zaradi izvajanja zemeljskih del.

Dela bodo potekala v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune«, št. pogodbe 2550 – 21 – 311040. Investitor je Ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec del je VGP DRAVA Ptuj d.o.o.

Prikaz del. Foto: Tilen Basle

Na območju Ormoških lagun si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, predvsem za ptice. Tako bomo tudi v okviru teh del vzpostavili oziroma preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst kot so kostanjevka, čapljica, navadna čigra in druge varstveno pomembne vrste. Prav tako bomo oblikovali tudi plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

Zahvaljujemo se vsem, ki nas pri naših prizadevanjih podpirate in vas prosimo za razumevanje.

O zaključku del in vnovičnem odprtju rezervata vas bomo obvestili.

Pomlad in z njo pomladna številka revije Svet ptic

, Novice

Dragi občudovalci ptic in narave,
revija izhaja ravno v času, ko je Slovenijo, Evropo in svet ohromila epidemija zaradi koronavirusa. Večina nas čas preživlja v samoizolaciji, mogoče kdo celo okreva po bolezni, zato se boste tokrat verjetno še s toliko večjim veseljem zatopili v branje. Tisti, ki ste zdravi in niste vpleteni v pomoč bolnim, izkoristite to obdobje za preživljanje časa v naravi sami. In narava ravno ta čas žvrgoli, gostoli in cvrči od prebujajočega se življenja, prihajajo selivke in začela se je ženitev s pripravo na gnezdenje in nov začetek.

V novi številki si preberite o prilagoditvah morskih ptic, ki so edini leteči organizmi, ki so osvojili tudi zrak nad morjem. Ker na potovanje zaradi epidemije trenutno ne moremo, lahko z mislimi potujemo na Ognjeno zemljo. »Iz Azije« prihaja zanimiv članek o tem, kako resno se varstva ogroženih ptic in ostalih vrst lotevajo na Okinavi. Novi izzivi za nas! Ne spreglejte tudi zanimivega prispevka o tujerodnih sesalcih. Med zglednimi ornitologi pa predstavljamo Dareta Fekonjo, ki tudi tiste ljudi, ki narave ne poznajo, navdušuje s pticami in naravo.

Ali ste vedeli, da letos mineva 20 let od začetka izhajanja revije Svet ptic? Damijan Denac opisuje, kako pestro je bilo pri spreminjanju prve oblike revije in kakšen trud je bil potreben, da je dobil dobre diapozitive za naslovnico. Obenem v prvi letošnji številki zaznamujemo 40 let prve številke revije Acrocephalus. Obsežen članek o začetkih revije, ciljih, vsebinah ipd. je predstavil prvi urednik, Iztok Geister.

Zbrali smo tudi nekaj vtisov z januarskega štetja vodnih ptic po Sloveniji, objavili navdušenje mlade raziskovalke nad NR Ormoške lagune, pišemo tudi o zaključku dveh pomembnih naravovarstvenih projektih – LIKE – Živeti na Kraškem robu in Ohranjanje populacije čigre, o Kongresu obročkovalcev in še mnogih drugih.

Naj vas razveseljujeta spomladanski ptičji vrvež ter ostali živelj in ostanite zdravi!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Morske ptice
    • 14: Argentinska Ognjena zemlja
    • 18: Sodelovanje je pot k varstvu prostoživečih živali
    • 21: Zakaj so ptičja jajca različnih barv
    • 22: Tujerodni sesalci
    • 24: Kobilar
    • 26: Barvna paleta ptic
    • 28: Dare Fekonja
    • 36: Januarsko štetje vodnih ptic
    • 38: Obisk mokrišča Ormoške lagune
    • 40: Zaključil se je projekt LIKE
    • 42: Četrti kongres obročkovalcev Slovenije
    • 43: Zaključil se je projekt ČIGRA
    • 44: (Ne)navadni krokar
    • 46: Draguljev ne moreš prodajati v kartonastih škatlah
    • 48: Spomini na Acrocephalus
    • 56: Mednarodna delavnica o roparskih pticah
    • 58: Program DOPPS, april-julij 2020

    PDF revije Svet ptic, leto 2020, letnik 26, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Ormoške lagune – vračanje bisera pticam, naravi in ljudem

    , Novice

    Ormoške lagune že več kot 30 let izkazujejo veliko naravovarstveno vrednost, saj so tukaj dom in zatočišče našle številne ptice in druga živa bitja. Skupaj z zaposlenimi v Tovarni sladkorja Ormož, d. d., in mnogimi prostovoljci smo že od 80. let vzdrževali in ohranjali območje tako, da je bilo za ptice čim bolj primerno. Po zaprtju tovarne pa je v trudu po ohranitvi območja nastal projekt LIVEDRAVA, del katerega je tudi vzpostavitev novega slovenskega naravnega rezervata – Ormoške lagune.

    Septembra 2012 je DOPPS pričel z izvajanjem projekta LIVEDRAVA, ki ga preko finančnega mehanizma Life+ sofinancira EU. Eden izmed ciljev tega projekta je tudi renaturacija Ormoških lagun in razglasitev območja kot naravni rezervat. S tem namenom bomo ponovno zagotovili dotok vode v bazene, uredili primerna življenjska okolja in bodoči rezervat uredili za obiskovalce. Območje bomo aktivno upravljali in obiskovalcem omogočili posebno doživetje narave. Več o Ormoških lagunah smo vam pripravili v zavihku Naravni rezervati.

    Dela se nadaljujejo…

    2014_11_5_cevovod_Dominik_Bombek

    Cevovod iz Ormoškega jezera skrbi za dotok vode v bazene Ormoških lagun.
    foto: Dominik Bombek

    Od pričetka projekta smo na območju Ormoških lagun izvedli kar nekaj projektnih akcij. Med pomembnejšimi velja izpostaviti ureditev začasne projektne pisarne, izdelavo pašnega načrta in sistema pašnih ograj ter nakup petih vodnih bivolov, ki bodo s pašo pripomogli k upravljanju območja.

    Dokončali smo tudi izgradnjo cevovoda, katerega delovanje smo preizkusili 20. oktobra 2014. Njegov namen je, da se z odvzemom vode iz Ormoškega jezera ponovno zagotovi zadostni dotok vode za vzpostavitev mokrišča v nekdanjih bazenih odpadnih vod. Cevovod deluje na principu natege. Natega je postopek, pri katerem tekočina teče iz višje ležečega mesta proti nižje ležečim. To pomeni, da za delovanje cevovoda, razen pri prvem polnjenju, ne potrebujemo črpalk, saj vodo iz Ormoškega jezera v smeri nižje ležečih bazenov požene teža. S tem, ko bomo bazene napolnili z vodo, bomo omogočili, da se ponovno vrnejo redke in ogrožene vrste ptic, za katere je bilo območje Ormoških lagun opredeljeno tudi kot Posebno območje varstva (SPA) v okviru omrežja Natura 2000.

    »Trenutno v bazenih poteka tudi obnova življenjskih okolij. Z gradbenimi deli oblikujemo otočke in jarke, ki so na različnih globinah in ki bodo zagotavljali stalen preplet vlažnih in odprtih blatnih površin ter predelov s plitvo in globoko vodo. S temi ureditvami bomo pripravili ugoden gnezditveni in prehranjevalni habitat za številne vrste ptic, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, žuželk in drugih živih bitji,« je povedal Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo v projektu LIVEDRAVA.

    Naravni rezervat Ormoške lagune bo priložnost tudi za številne mlade

    2014_11_5_studenti_lagune_Sara_Usnik

    Kljub slabemu vremenu je študente gnala velika vnema in zanimanje.
    foto: Sara Usnik

    V petek, 24. oktobra 2014, je 12 študentov smeri Varstvo narave na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem opravilo terenske vaje na Štajerskem. Ogledali so si aktivnosti projekta LIVEDRAVA, še posebno pa akcije za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, akcije odpiranja rečnih rokavov in renaturacijo lagun. Študentje so bili nad videnim navdušeni. Zanimale so jih številne podrobnosti za ustrezno izvedbo naravovarstvenih ukrepov in praktični napotki za izvedbo paše živine za nego habitata, pa tudi namigi za prijavo velikih naravovarstvenih projektov, kot so Life projekti.

    »Dež, veter in mraz na terenu niso zmanjšali vneme mladih po znanju, kar izkazuje veliko motivacijo skupine in nas navdaja z upanjem nove generacije. Po ogledu ptujskega jezera, rokava v Markovcih pri Ptuju ter bazenov Ormoških lagun smo ekskurzijo končali z zanimivo skupno diskusijo v začasni, a zelo topli pisarni bodočega naravnega rezervata. Organizirani obiski študentov na območju zdaj postajajo že stalnica,« je povedal dr. Damijan Denac, ki je skupino popeljal po projektnem območju.