Zaključili smo s triletnim spremljanjem sredozemskih vranjekov z GPS telemetrijo. Prvi rezultati kažejo, da so te ptice zelo zveste svojim prehranjevalnim območjem, ki jih uporabljajo med letovanjem na slovenskem morju. Podatki o gibanju 21 vranjekov bodo pomembna podlaga pri opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000, ki bodo namenjena dolgoročnemu varstvu teh ogroženih ptic.
Strokovnjaki iz DOPPS so s pomočjo GPS telemetrije v okviru evropskega LIFE projekta SIMARINE-NATURA v preteklih treh letih zahtevnega terenskega dela pridobivali podrobne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov. Te izmuzljive in skrivnostne ptice v slovenskem morju letujejo od pozne pomladi do pozne jeseni, gnezdijo pa v zimskem času na skalnih obalah in samotnih otokih južnega Jadrana.
GPS telemetrija, ki smo jo v tem projektu prvič v Sloveniji uporabili na pticah, sicer v zadnjih letih postaja vse pogosteje uporabljena metoda v ekoloških raziskavah prostoživečih živali, saj omogoča pridobivanje natančnih podatkov o lokacijah in premikanju sicer težko sledljivih vrst.
Trenutno se na območju slovenskega morja nahaja še šest vranjekov z delujočimi oddajniki
Večino vranjekov so z namenom, da jih opremijo z oddajniki, ornitologi ujeli na bojah pri Izoli, ki jih vranjeki uporabljajo kot dnevna počivališča tekom prehranjevanja na morju. Letos so ujeli kar 12 osebkov in jim namestili barvne obročke in oddajnike. Tako so izpolnili načrt, da bomo tekom projekta pridobili podatke z najmanj 20 osebkov.
Pri telemetriji so uporabili GPS sledilne naprave, ki se napajajo preko solarne plošče in v dobrih svetlobnih pogojih omogočajo zajem lokacije vsake pol ure. Prenos podatkov poteka prek GSM omrežja, strokovnjaki pa jih nato spremljajo preko internetnega portala. Naprave so na ptice kot nahrbtnik z naramnicami iz teflonskega traku nameščene trajno.
In kdo so bili največji potepuhi?
»Največji potepuh med »našimi« vranjeki je bil gotovo Ilija, ki smo ga ujeli pri Izoli. Sprva se je zadrževal na sredini Tržaškega zaliva, se nato preselil na obrobje delte Soče, ter se kasneje vrnil k nam, v Piranski zaliv. Žal je kot kaže nekaj dni po vrnitvi poginil v bližini Savudrije. Daleč od naše obale zahajata tudi Tartini, ki smo ga ujeli pri Strunjanu, in Bepo, ujet pri Izoli. Oba sta mladostna osebka,« odgovarja varstvena ornitologinja in vodja projekta dr. Urša Koce.
Kot posebnost naj omenimo še vranjeka Anteja, ki so ga kot mladiča v gnezdu na otoku Oruda vzhodno od Lošinja obročkali že hrvaški kolegi. Ante bo spomladi dopolnil pet let in je povsem zadovoljen s turistično ponudbo v Piranskem zalivu, le da ga piranski brancin kot kaže ne zanima, saj se vranjeki prehranjujejo predvsem z gospodarsko manj zanimivimi vrstami rib.
Ornitologe sedaj čakajo analize podatkov in oblikovanje predlogov varstvenih območij za ohranjanje teh ogroženih ptic
»Vranjeki so nam posredovali kopico podatkov, na osnovi katerih bomo lahko določili značilnosti njihovih domačih okolišev. Začetne analize kažejo, da je večina vranjekov zelo zvesta svojim območjem prehranjevanja, ki se tekom sezone in celo med leti ne spreminjajo bistveno,« prva spoznanja razkriva Urša Koce.
Po statistični obdelavi podatkov o številčnosti in razširjenosti vranjekov, pridobljenih na terenu v letih 2012–2014, bodo ornitologi lahko identificirali morska Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). Predlog IBA bomo konec oktobra posredovali na BirdLife International, kjer ga bodo pregledali pristojni strokovnjaki in območja nato vključili v uradni IBA inventar. Tako bomo dobili uradno zasnovo in strokovne podlage za pripravo predloga novih morskih območij Natura 2000, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo narave.
Več o sredozemskem vranjeku in projektu si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu, ki je nastal v okviru projekta.