Arhiv oznak: pirotehnika

Podarimo mirnejše praznike brez uporabe pirotehnike

, Novice

Ognjemeti s svojimi barvitimi vizualnimi predstavami ljudi pogosto navdušujejo, vendar pa mnogim živalim, zaradi pokanja in žvižganja, ki spremlja te barvite spektakle, niso niti najmanj všeč. Uporaba pirotehničnih izdelkov v božično-novoletnem obdobju lahko povzroči nepredvidljive in resne posledice za ptice ter druge živali v naravi, kot tudi domačim ljubljenčkom. Pri mnogih živalih sproži stres, ki se izraža v vedenjskih in fizioloških spremembah, v najslabših primerih pa lahko celo privede do njihove smrti.

Kako pirotehnična sredstva vplivajo na ptice?

V skladu s 35. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1 dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Čeprav se to obdobje zdi kratko, so izsledki objavljenih študij po Evropi pokazali, da lahko ima to kratkotrajno dovoljenje uporabe pirotehnike, dolgoročne posledice za ptice.

Ptice, tako kot ljudje in druge živali, naravno čutijo strah pred močnimi zvoki in svetlobo. Ognjemeti in pirotehnični izdelki sprožajo pri pticah močne fiziološke in vedenjske odzive, ki so enaki, ne glede na starost posameznih ptic. To pomeni, da ptice ne pridobijo izkušnje skozi življenje o nevarnostih, ki jih predstavljajo pirotehnični izdelki, temveč že naravno občutijo strah pred njimi.

Vpliv uporabe pirotehničnih sredstev na ptice je odvisen od več dejavnikov, pri čemer letni čas igra pomembno vlogo. Med letnimi časi se namreč spreminja razširjenost, gostota in razpršenost ptic. Pozimi se mnoge ptice premaknejo bližje ljudem v mestna središča, kjer lahko tudi prenočujejo na velikih skupinskih prenočiščih, zato ima uporaba pirotehničnih izdelkov v tem letnem času še posebej velik vpliv.

Vznemirjanje, ki ga povzroči uporaba pirotehnike v času božično novoletnih praznikov, privede do ekstremnih fizioloških in vedenjskih sprememb, ki lahko imajo izjemno negativne posledice in privedejo do zmanjšane imunske odpornosti, slabše telesne pripravljenosti posameznih osebkov ter s tem vpliv na reprodukcijske zmožnosti in plodnost celotne populacije.

Sproži lahko tudi zelo intenziven odziv – paniko, ki vodi v smrt večjega števila ptic, saj v zmedi trčijo ob predmete, ki jih v temi ne zaznavajo (okna, žice, veje, stebre).

Izsledki zadnjih raziskav…

Raziskovalci v Evropi so s pomočjo GPS oddajnikov ugotovili, da so gosi na novoletno noč zapustile svoja običajna prenočišča ter letale bistveno dlje in višje kot običajno. Svoja običajna prenočišča so zamenjale z bolj oddaljenimi od naselij. Še posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da se te gosi tudi po prazničnem obdobju niso vrnile na svoja prvotna prenočišča blizu naselij. Zaradi povečane porabe energije zaradi daljšega in višjega letenja so bile primorane v naslednjih dneh (še 11 dni po novem letu) povečati aktivnosti pri hranjenju, da bi nadomestile dodatno porabljeno energijo.

Stiske ne doživljajo le ptice

Vpliv ognjemetov ni omejen le na prostoživeče živali – tudi hišni ljubljenčki doživljajo hudo stisko ob glasnih neznanih zvokih. Za veliko psov je nepredvidljivost, skupaj z nezmožnostjo določanja izvora hrupa in posledično nezmožnostjo umika pred pirotehniko, zelo zastrašujoča. Glasen pok, ki ga povzročita petarda ali ognjemet, večino psov prestraši in za hip celo sproži občutek, da so v smrtni nevarnosti. Nekateri psi trpijo tiho, drugi se skrivajo, tresejo, cvilijo, lajajo, tulijo ali pretirano slinijo. Streh pred pirotehniko pogosto vodi v njihov beg od doma, kjer so izpostavljeni številnim nevarnostim, kot so promet, mraz in druga tveganja.

Poleg živali so pirotehnični izdelki škodljivi tudi za zdravje ljudi. Eksplozije sproščajo kemikalije v obliki nanodelcev, ki lahko ostanejo v zraku tedne, dokler jih ne izpere dež ali sneg. Te majhne delce je mogoče vdihniti. Ko vstopijo v krvni obtok lahko povzročijo škodo v telesnih sistemih. Posebej ogroženi so otroci, mladostniki, nosečnice, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca ter ožilja. Poleg tega lahko eksplozije povzročijo požare in akutne poškodbe.

Praznični čas zaznamujeta sreča in veselje. Dandanes imamo na voljo veliko drugih možnosti, s katerimi si lahko ustvarimo posebno vzdušje brez nepotrebnega stresa, trpljenja in škode, ki jo povzročajo pirotehnična sredstva. Preden jih sami uporabite, pomislite na vse prebivalce, ki jih hrup in onesnažen zrak ne navdušujeta nad prazničnim vzdušjem – ne glede na to, ali gre za ljudi ali živali.

 

Petarde? Ne, hvala!

, Novice

Božič je pred vrati in bližajo se praznovanja ob zaključku leta, ki si jih mnogi popestrijo z uporabo pirotehničnih izdelkov – ognjemetov. Ljudem vizualno privlačna predstava, ki jo običajno spremljajo tudi glasni poki in žvižgi, pa živalim še zdaleč ni tako všeč. Vseobsežna uporaba pirotehničnih izdelkov v tem obdobju ima hude, nepredvidljive ter še dokaj neraziskane posledice na ptice in ostale prostoživeče živali. Povzroča jim stres, v najhujšem primeru pa jih »pahne« celo v smrt.

Tako kot ostale živali in ljudje, imajo tudi ptice naravno prirojen strah pred močnimi zvoki in svetlobo. Ognjemeti sprožijo pri pticah močan fiziološki in vedenjski odziv, ne glede na starost ptice, kar pomeni, da se osebki tekom življenja ne priučijo, kakšno nevarnost predstavlja sprožitev pirotehničnih izdelkov, temveč imajo strah pred njimi že »v krvi«.

Raziskava na sivih goseh (Anser anser) živečih v urbanih okoljih v Avstriji je pokazala, da se je v nekaj minutah po novem letu srčni utrip gosi dvignil za 96 %, telesna temperatura pa se je povišala za 3 %. Normalne vrednosti teh dveh parametrov so ponovno zabeležili šele pet ur po polnoči. Takšne fiziološke spremembe lahko vodijo v zmanjšano imunsko odpornost in posledično večjo dovzetnost za bolezni.

Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic

V Sloveniji poškodb/smrti ptic, ki so nastale zaradi posledic uporabe pirotehničnih izdelkov sistematično ne beležimo.
Znani so posamezni primeri smrti, predvsem v mestnih jedrih, za katere se sklepa, da so posledica trkov ptic v antropogene površine zaradi preplaha, ki nastane ob novoletnih ognjemetih.

Slikovite in hkrati žalostne primere posledic, ki jih prinašajo novoletni ognjemeti, pa najdemo že pri naši sosedi, Italiji.
Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je januarja 2021 prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev, ki so nič hudega sluteč prenočevali na skupinskem prenočišču v mestu, novoletni ognjemet pa jih je »pahnil« v smrt.
Oglejte si posnetek ulic Rima po novoletnem ognjemetu.

V skladu s 35. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je raba pirotehničnih izdelkov kategorije F1 dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. To na videz kratko obdobje uporabe pa ima lahko dolgoročnejše posledice, kar so pokazali tudi izsledki nedavno objavljene študije.

Raziskovalci v vzhodni Evropi so s pomočjo GPS oddajnikov ugotovili, da so gosi na novoletno noč zapustile svoja prenočišča in letale bistveno dlje in višje, kot to počnejo v nočeh brez ognjemetov. Zaradi posledične večje porabe energije so bile v naslednjih dneh (še 11 dni po novem letu) primorane porabiti bistveno več časa za iskanje hrane, kot ga ob normalni porabi energije. V iskanju mirnih lokacij so številne zamenjale tudi lokacije prenočišč.

Ognjemeti nimajo negativnih učinkov le na prostoživeče živali. Vsak lastnik hišnih ljubljenčkov bo znal povedati, kakšno stisko doživljajo njihovi psi, mačke ali ostale živali, ko zaslišijo glasne zvoke neznanega izvora. Mnogi pri tem pobegnejo od doma, v strahu in nepozornosti pa so izpostavljeni prometu, mrazu in ostalim nevarnostim.

Pirotehnični izdelki so nevarni tudi za zdravje ljudi. Pri eksplozijah se sproščajo v zrak kemikalije v obliki nanodelcev, ki v zraku ostanejo prisotni tudi do več tednov, dokler jih ne spere dež ali sneg. Zaradi svoje majhnosti lahko skozi naša dihala vstopijo v krvni obtok in povzročijo škodo vsem telesnim sistemom. Še posebej nevarni so za ranljive skupine, kot so otroci, mladostniki, nosečnice, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja. Eksplozije povzročijo tudi požare in akutne poškodbe.

Praznični čas zaznamujeta sreča in veselje, ob uporabi pirotehničnih izdelkov pa enako ne velja za prostoživeče živali in hišne ljubljenčke. Pomislimo tudi nanje in jim letos pričarajmo mirne praznike, brez strahu in stisk.

Prispevek pripravil član DOPPS Janez Leskošek

POKvarjeni prazniki

, Novice

V 35. členu Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je navedeno, da je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. En teden uporabe pirotehnike se sliši malo. Za nekaj lastne zabave pa lahko v tem tednu pokvarimo praznike številnim živalim, ali še huje – jim vzamemo življenje. 

Kako močno pirotehnični izdelki vplivajo na živali je odvisno od vrste pirotehnike, letnega časa in izpostavljenosti, razdalje kot tudi vrste živali ter dovzetnosti te na efekte, ki spremljajo pirotehniko. Na njih negativno vplivajo tako svetlobni kot zvočni efekti pirotehnike, izpostavljene pa so lahko tudi udarnemu valu eksplozije, ki jih direktno poškoduje.

Svetlobni dražljaji pirotehnike morda nekoliko manj negativno vplivajo na ptice, predvsem na daljše razdalje, ko je pridruženi zvok manj slišen. Če pa je ptica bliže, jo svetlobni dražljaj močno preseneti in preplaši tudi brez kakršnega koli pridruženega zvoka. Ognjemeta ptice ne dojemajo enako kot poletnih neviht, saj so v nasprotju z nevihtami nepredvidljivi. Zaradi počasnejšega nastanka in spremljajočega padca tlaka lahko ptice nevihte predvidijo.  

Ptice se prilagodijo na stalo prisotne zvoke, ki jih s svojim delovanjem v okolje vnašamo ljudje. Na zvočne efekte pirotehnike pa se ne morejo prilagoditi, saj so nenadni in nepredvidljivi. Povezujejo jih lahko tudi s streli lovcev. V strahu za preživetje doživljajo močan stres in paniko.

Ugotovili so, da so na zvočne efekte pirotehnike še posebej občutljive vodne ptice. V Sloveniji prezimujejo številne bolj ali manj ogrožene vodne ptice. Vznemirjanje teh ima izjemno negativne posledice, saj po nepotrebnem porabljajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj na svoja gnezdišča.

Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki se v zmedi zaletijo v predmete, ki jih v temi ne vidijo (okna, žice, veje, stebre).


Radarska slika prikazuje »eksplozijo ptic« v Herwijnenu na Nizozemskem ob vstopu v leto 2018.
Bodite pozorni na dogajanje na animaciji takoj po polnoči. Rdeče, zeleno, rumena »eksplozija« so jate ptic, ki so se tik pa začetku ognjemetov močno preplašile in vse panično poletele.
Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic.
Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem »masakerju«. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev.

Ognjemet ne pokvari praznikov le pticam in drugim divjim živalim. Stres povzroča tudi številnim ljubljenčkom, ki se zaradi ognjemetnega »kaosa« močno preplašijo in lahko posledično pobegnejo v iskanju varne, mirne lokacije. Večini ljudem najljubši božični in novoletni prazniki so našim ljubljenčkom najbolj stresni.

Z uporabo pirotehničnih izdelkov po nepotrebnem ogrozimo tudi zdravje in življenje ljudi. Znani so primeri poškodb zaradi eksplozije in vžigi stanovanjskih in drugih objektov.

Za doseganje različnih efektov se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki se pri eksploziji silovito sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in nanodelcev.

Posledica je močno onesnažen zrak in zdravstveno tveganje za ljudi. Zaradi svoje majhnosti lahko nanodelci v zraku ostanejo tudi več tednov. Z vdihavanjem prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč v krvni obtok. Raznesejo se po celem telesu in lahko povzročijo različna vnetja ter poškodbe celičnih struktur.

Praznično vzdušje si lahko pričaramo tudi brez uporabe pirotehnike.

Tako bomo polepšali praznike mnogim prebivalcem, katerim hrup in onesnaževanje zraka ne pričara prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali.