1. Svetovni dan škurhov bomo obeležili s popisom velikega škurha na Ljubljanskem barju

Veliki škurh (Numenius arquata) je ena od osmih vrst škurhov – pobrežnikov, prepoznavnih po dolgih, navzdol zakrivljenih kljunih. Škurhi z zabadanjem kljunov v mehka namočena tla segajo po nevretenčarjih, ki jih drugi pripadniki pobrežnikov s krajšimi kljuni ne dosežejo, in tako uspešno tekmujejo za hrano tudi na množično obiskanih prehranjevališčih, kjer se tare lačnih ptičjih želodcev.

Škurhi so bili nedavno prepoznani kot ena najbolj ogroženih skupin ptic na našem planetu. Do tega nesrečnega statusa jih je pripeljalo izginjanje njihovega življenjskega okolja, predvsem obalnih mokrišč na njihovih selitvenih poteh in prezimovališčih, nekatere vrste, kot je tenkokljuni škurh (N. tenuirostris), ki ga danes ni več med nami, pa je ogrozil tudi lov.

21. april je bil izbran za Svetovni dan škurhov zaradi tradicionalne valižanske legende, ki govori o prvem varuhu škurhov, sv. Beunu. Svetnik je bil valižanski opat iz 6. stoletja, ki mu je nekega dne med plovbo na morju iz rok padel molitvenik, a ga je prestregel mimo leteči škurh in ga prenesel na kopno, da se posuši. Hvaležni opat je zato zaukazal, da mora vrsta poslej uživati strogo varstvo in da naj bo njeno gnezdo težko odkrivno (kar v resnici drži).

Foto: Peter Trontelj

Veliki škurh je naša edina gnezdeča vrsta škurhov, ki v Sloveniji, natančneje na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru, dosega južne obronke svojega gnezditvenega območja. Žal se je v preteklih desetletjih podoba Ljubljanskega barja zaradi sprememb v kmetijstvu tako preobrazila, da velikemu škurhu pri nas grozi izumrtje. Njegov značilni habitat, vlažne travnike z nizko vegetacijo, so sprva zamenjala izsušena zemljišča z bujnim in visokim travinjem, v zadnjem času pa se na območju njegove gnezditve množijo koruzne njive.

Velike škurhe na Ljubljanskem barju spremljamo že vrsto let in jim v dogovoru s srečnimi lastniki zemljišč, ki še premorejo gnezdeče pare, skušamo pomagati z neposredno zaščito njihovih gnezd. Prijazno vas vabimo, da se udeležite tudi letošnjega popisa, ki bo potekal v četrtek, 19. aprila, v popoldanskem času. Prijava in dodatne informacije: ursa.koce@dopps.si ali 031 263 849 (Urša).

Vabljeni k všečkanju Facebook strani Svetovnega dneva škurhov

Gugalnica – skupinski popis velike uharice

Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

??????????V veselje nam je, da vas ponovno lahko povabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice. To je dogodek, kjer se že vrsto let prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko preiščemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše. Letos so se ravno zaradi vaše pomoči pri varstvu velike uharice zgodili veliki premiki o čemer vam bomo z veseljem poročali.

Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva veliko predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom, letos pa smo za tistega, ki bo želel pripravili tudi podrobnejša navodila izvedbe popisa. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico.

Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 4. marca 2016, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum pa je 11. marec ob istem času).

Po popisu letos sledi poslastica, saj bomo večerno predavanje izvedli v novih prostorih Naravnega rezervata Škocjanski zatok in kakor se za na novo odprte prostore spodobi vas bomo prijazno pogostili. Omogočeno bo tudi, da boste v centru lahko prespali, zjutraj pa vas povabimo na prijazen voden sprehod po na novo odprtem rezervatu. Priložnost, ki se vam ne ponudi vsak dan v življenju, zato je ne zamudite. Za priokus je priloženih nekaj fotografij.

2016_24_2_nrsz_kolaz

Tomaž Mihelič, koordinator popisa je ob dogodku povedal »Vesel sem vseh premikov, ki so se zgodili v letošnjem letu. Od posveta o nevarnih daljnovodih, kjer smo si zadali korake, ki se bodo kot kaže realizirali že kmalu s sanacijo smrtonosnih drogov okrog prav vseh kraških gnezdišč, pa do prenosa znanja in vzpostavitve varuhov na Hrvaškem, kjer imajo še veliko večjo populacijo uharic. Tu je še zgodba o Pavletu, prvi slovenski uharici spremljani s telemetrijo…«

Zaradi lažje koordinacije popisa vas naprošamo, da se na popis prijavite na e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si, nato pa vam bomo poslali natančnejša navodila za popis.

Popis kosca na Ljubljanskem barju – delavnica za predstavitev prenovljene metode

Kosec je ptica suhih ali mokrotnih travnikov, za njegovo preživetje pa je posebaj pomembno, da so ti negnojeni in pozno košeni. Kot že mnogo let zapored, bomo tudi letos popisali kosca na Ljubljanskem barju, ki je zanj eno najpomembnejših območji v državi.

2015_4_30_kosec_peterbuchner

Pojoč kosec.
foto: Peter Buchner

Letos bomo metodo popisa kosca na barju nekoliko osvežili in nadgraditi. S popisi pokošenost travnikov na Barju, s katerimi smo pričeli predlani, se nam namreč odpirajo številne možnosti za dobre analize, ki pa zahtevajo še nekoliko bolj natančno določanje lokacije pojočih koscev, kot smo to počeli dosedaj. S kombiniranjem obeh popisov bomo lahko ocenili, koliko koscev sploh uspe odgnezditi. Videti je namreč, da veliko večino gnezd in mladičev pokonča prezgodnja košnja.

Prenovljeno metodo bomo predstavili popisovalcem in jo predebatirali na delavnici, katero bomo ponovili dvakrat: v torek 5. in v četrtek 7. maja, obakrat ob 19 h. Delavnica bo v društvenih prostorih na Tržaški 2 v Ljubljani. Na delavnico ste vabljeni tako dosedanji, kot tudi novi in morebitni bodoči popisovalci. Obe delavnico bosta enaki, pridite na tisto, ki vam časovno bolj ustreza.

Če imate pametni telefon, ga prinesite s sabo. Predstavili bomo, kako nam tehnika lahko imenitno pomaga tudi pri popisu kosca.

Lepo vabljeni!