Skupaj z organizacijami CIPRA Slovenija, Focus in Umanotera smo Vlado RS pozvali, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s posekom.
Vlada RS je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naložila, naj z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, v skladu s katerim bo SiDG na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les. Po tem naj bi MKGP ta zemljišča prenesel na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad). Gre za 60.000 hektarjev gozdov, kar je približno četrtina gozdov v državni lasti, oziroma 5 % vseh slovenskih gozdov.
Obrazložitev vlade ni znana, pojasnilo MKGP pa v nasprotju z vladnim nalogom
Odločitev s strani vlade ni obrazložena. Pravi tako niso javno objavili gradiva, na podlagi katerega je vlada na seji odločala o Dodatku k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti države.[1] MKGP je 8. 4. 2022 na svoji spletni strani objavil pojasnilo,[2] kjer novico o poseku 60.000 hektarjev gozdov označujejo kot zavajajoče in nepreverjene informacije, ki ne odražajo dejstev. Radi bi, da se kmetijskim zemljiščem, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje, postala zaraščena in so sedaj v naravi videti kot gozd, »v primeru interesa kmetov, lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo, kmetovanje«.
Interes kmetov in lokalnih skupnosti evidentno torej še ni bil izražen. Ni jasno, ali sploh obstaja interes na strani Sklada za prevzem teh zemljišč in kakšne so možnosti za njihovo oddajo v nadaljnji zakup kmetom. Znana ni niti primernost teh zemljišč za kmetovanje. Jasen in nedvoumen pa je vladni nalog. Pravi, naj SiDG za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobi odločbo ZGS za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa.[3] Vlada se pri zadolžitvi ministra Podgorška za podpis pogodbe ne ozira na izražen interes kmetov in lokalne skupnosti za obdelovanje teh zemljišč, temveč SiDG nalaga krčitev gozda na vseh zemljiščih, ki so po trenutni namenski rabi v občinskih prostorskih aktih kmetijska zemljišča. Torej ne samo na tistih, kjer bi bil pogojno in v prihodnosti izražen interes za obdelovanje.
Odprava zaraščanja je lahko smiselna, če pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano
Če je namen krčitev gozda povečanje kmetijskih površin na račun zaraščanja, so krčitve sicer lahko smiselne, je pa nujno potrebno najprej preveriti interes kmetov po obdelavi teh površin.
»Za dvig prehranske samooskrbe se ne ‘brije’ tovrstnih površin kar vse povprek, brez evidentiranih želja po kmetovanju na teh površinah. Veliko bolje se je osredotočiti na zemljišča, ki so v zgodnejših fazah zaraščanja in jih je v Sloveniji veliko. Te površine so očitno primernejše za kmetovanje, zato so bile tudi opuščene kasneje. Poleg tega je strošek ponovne vzpostavitve kmetovanja na teh površinah bistveno manjši od tistih, kjer območja že prerašča gozd. Če želi vlada zares povečati samooskrbo, je to edino logično sosledje,« pravi Tomaž Mihelič iz DOPPS.
Po podatkih iz letnega poročila Sklada za leto 2019 slednji že razpolaga z okoli 8.600 hektarji zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska in so porasla z grmovjem, gozdnim drevjem ali pa so v zaraščanju. Za dvig samooskrbe bi bilo potrebno najprej za kmetovanje ponovno urediti ta zemljišča, a že za njih očitno ni »interesa na strani kmetov in lokalnih skupnosti«, saj Sklad kljub nizkim letnim zakupninam (od 7,79 do 33,55 evrov na hektar v letu 2020) ta zemljišča težko odda v zakup.
Primernost zemljišč za kmetovanje ni znana
V večini primerov pri teh zemljiščih najverjetneje ne gre za najkvalitetnejšo in lahko dostopno kmetijsko zemljo. Zemljišča, ki se v Sloveniji zaraščajo, so po podatkih Zavoda za gozdove (ZGS) večinoma za kmetijstvo manj primerna zemljišča, npr. odročna zemljišča z velikimi nakloni na hribovitih območji. Najkvalitetnejša ravninska kmetijska zemljišča se v Sloveniji pogosto raje pozidavajo in asfaltirajo in se jih ne pušča v zaraščanje.
»Absurdno je, da vladajoča politika vedno igra na argument dviga prehranske samooskrbe, ko hoče krčiti gozd, ko pa na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih rastejo lakirnice avtomobilov in diskontne trgovine, pa na ta argument pozabi«, izpostavlja Nina Tome iz Focusa.
Na tem mestu ni zanemarljiv niti podatek, da si Slovenska demokratska stranka že leta prizadeva za ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in prenosa zemljišč v upravljanje občin.[4]
»Ker so med zemljišči zagotovo tudi taka, ki so zanimiva za pozidavo, lahko na podlagi dosedanjih izkušenj sklepamo, da bo v primeru poseka prišlo do pobud za spremembo namembnosti kmetijske zemlje v stavbno zemljišče, kar bi predstavljalo velik odmik od dviga samooskrbnosti s hrano in dodatno uničevanje okolja ter neprecenljive funkcije gozda«, dodaja Nina Tome.
Ekosistemske storitve gozdov so v času podnebne krize neprecenljive
Gozdovi nam omogočajo življenje. Proizvajajo zrak, ki ga dihamo in iz ozračja odvzemajo ogljikov dioksid. Ohranjajo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije ter jo ščitijo pred pregrevanjem.
“Težko je pretiravati s poudarjanjem pomembnosti zaščite gozda pri spopadanju s podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti, ki smo jima priča, ter socialnimi funkcijami, ki jih gozdovi predstavljajo za zdravje in kakovostno življenje prebivalcev,” poudarja Renata Karba iz Umanotere.
Slovenija ima dolgo tradicijo trajnostnega upravljanja s svojimi gozdovi, žal pa je ta poteza vlade v popolnem nasprotju s tem in kaže na to, da je skrb za gozdove daleč od prioritet aktualne vlade.
»MKGP bi za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji lahko naredilo veliko več s spodbujanjem predvsem ravninskih kmetij, da zmanjšajo obseg živinoreje. S tem bi se za pridelavo rastlinske hrane za ljudi, kjer imamo največji primanjkljaj domače pridelave, sprostila kakovostna kmetijska zemljišča, ki jih zdaj zaseda pridelava krme za živino. Zmanjšanje obsega živinoreje je tudi ključni ukrep za zmanjšanje vpliva slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe,« še dodaja Renata Karba.
V zvezi s posekom okoli 60.000 hektarjev gozdov ni jasno, za katera zemljišča sploh gre, kakšna je sestava in funkcija gozda na teh zemljiščih, kakšne bodo posledice krčitve na stanje gozdov na sploh, niti ni jasno, za kako kvalitetna zemljišča gre z vidika kmetovanja in ali sploh obstaja interes za zakup vseh teh zemljišč.
Zaradi vseh nejasnosti in strahu pred prevlado zasebnih interesov pred interesi Slovenije in njenih prebivalcev, podpisane organizacije Vlado RS pozivamo, naj:
- takoj ustavi vse postopke masovnega poseka, ki so v teku, in bi lahko škodovali slovenskemu gozdu;
- odpre strokovno in široko javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem posekom;
- pri odločanju o poseku upošteva škodo naravnih ujm, ki so gozdove prizadele v zadnjih 8 letih, cilj in nujnost povečanja ponorov CO2 v gozdovih, določenih z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije in interes na strani Sklada oz. zakupnikov
- upošteva načelo, da se krči gozd zgolj tam, kjer krčitev lahko pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano ter
- v razreševanje teh vprašanj v prvi vrsti vključi strokovne institucije in civilnodružbene organizacije.
[1] https://www.gov.si/novice/2022-03-24-dnevni-red-119-redne-seje-vlade-republike-slovenije/[2] https://www.gov.si/novice/2022-04-08-pojasnilo-glede-sklenitve-dodatka-za-upravljanje-s-kmetijskimi-zemljisci-v-lasti-republike-slovenije/[3] V sporočilu, ki ga je Vlada RS objavila po svoji 119. redni seji 24. 3. 2022 piše: »Z dodatkom se družba tako zavezuje, da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov«. [4] https://www.sds.si/en/node/12593, https://www.sds.si/novica/z-nasimi-ukrepi-bo-krajina-bolj-kmetijska-15180