Arhiv oznak: prostovoljci

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2024

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2024, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2024 v soboto, 13., in nedeljo, 14. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2024 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2024 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2023

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2023, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2023 v soboto, 14., in nedeljo, 15. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2022

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2022, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2022 v soboto, 15., in nedeljo, 16. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

POPIS LOVA PTIC

Leta 2018 smo se na DOPPS v okviru projekta Adriatic Flyway 4, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EuroNatur, začeli intenzivno ukvarjati s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Več informacij najdete tukaj.

V ta namen želimo med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) zbrati podatke o lovu ptic. Vljudno prosimo vse popisovalce, da so med štetjem pozorni na omenjene dejavnosti.

Zbrane podatke bomo kasneje analizirali in poskušali ugotoviti, če so bile poleg zakonitega lova zabeležene tudi nedovoljene aktivnosti ter ali ima sicer zakonit lov vpliv na vznemirjanje zavarovanih vrst ptic.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje!

Tjaša Zagoršek
varstvena ornitologinja

Popis lova ptic-napotki za popis (pdf)
Popis lova ptic-obrazec (pdf)

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

LUSH priskočil na pomoč navadnim čigram in rečnim galebom

, Novice

Navadna čigra in rečni galeb sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta gola tla ob večjih vodnih telesih. Za nastajanje golih tal je odgovorna naravna rečna dinamika, ki z vsakoletnimi poplavami poskrbi, da se ta tekom sezone ne zarastejo. Zaradi regulacije rek je ta naravni proces okrnjen, prodišč pa je vse manj. Letos je številnim prostovoljcem, ki že leta vzdržujejo gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba, na pomoč priskočilo tudi podjetje LUSH.

Brez pomoči človeka bi navadne čigre in rečni galebi ob reki Dravi izumrle. Ker voda na jezeru ne poplavlja, se vse gole površine hitro zarastejo. Leta 1980 so ornitologi na majhnem otoku sredi Ptujskega jezera izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti, na pobudo DOPPS pa je bil leta 2004 izdelan velik gnezditveni otok, kateremu sta se leta 2014 pridružila še dva. Otoke vsako leto kosimo jeseni, ko ptic na otoku več ni. V iskanju trajnejše rešitve smo na manjši del otoka leta 2019 nasuli borovo lubje, ki preprečujejo rast vegetacije. Rešitev se je obnesla!

Za nadaljnje ohranjanje navadne čigre in rečnega galeba je ob vsakoletni košnji potrebno tudi nasutje borovega lubja. S podporo podjetja LUSH nam je to letos uspelo in tako smo gnezdišče na Ptujskem jezeru še dodatno izboljšali!

V okviru projekta »Ohranimo ogroženo navadno čigro in rečnega galeba na Dravi« smo letošnjo jesen izvedli tri delovne akcije. Najprej smo 25. septembra pokosili in ročno odstranili vso vegetacijo z otokov. Na pokošeno površino smo 12. in 23. novembra položili geotekstil, na geotekstil pa sekance v debelini 15 cm. Z borovim lubjem je sedaj pokrit večji del »Novega otoka«

Projekt bo neposredno pomagal ogroženim vrstam ptic, kot so navadna čigra, rečni in črnoglavi galeb. Zasedenost gnezdišča bo pokazala, kako dobro smo opravili svoje delo, zato nestrpno zremo v pomlad in jih pričakujemo!

Iskreno hvala LUSH-u, ki je omogočil nakup borovega lubja, hkrati pa zahvala vsem prostovoljcem, ki so pomagali čigram in galebom urediti dom!

Čiščenje gnezditvenih otokov na Ptujskem jezeru

, Novice

V soboto, 25. oktobra, smo zavihali rokave in s skupnimi močmi očistili gosto zarasle gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru, da bodo lahko naslednjo pomlad navadne čigre, rečni in črnoglavi galebi na njem spet našli primerno mesto za gnezdenje in vzrejo svojih mladičev.

V letošnjem letu je na ptujskih otokih gnezdilo 170 parov navadnih čiger, 815 parov rečnih in 41 parov črnoglavih galebov. Primerno mesto za gnezdenje so na otokih našle tudi druge vrste, med drugimi mlakarice, čopaste črnice in zelenonoge tukalice.

Erazem in Tinkara sta se zelo izkazala! Foto: Urša Gajšek

Naravna gnezdišča navadnih čiger so prodišča ob večjih vodnih telesih. Na tleh si uredijo skromno gnezdo, ki ga med gnezditveno sezono zavzeto pazijo. Ob reki Dravi je tradicionalno gnezdila na velikih prodiščih, ki so nastajala zaradi naravne rečne dinamike, vsakoletne poplave pa so omogočale, da se ta niso zaraščala. Z regulacijo rek in zajezitvijo rečnih odsekov so mesta za gnezdenje hitro izginila, populacija navadne čigre pa je posledično z leti močno upadla.

Še pred dvajsetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Eno redkih preostalih gnezdišč je bilo na t.i. Malem otoku na Ptujskem jezeru, kjer so začeli gnezditi tudi rečni galebi, ki so navadne čigre počasi »rinili« z otoka. Preseliti so se morale na betonske daljnovodne podstavke, ki so bili ekološka past, saj so z njih mladiči popadali v vodo in se utopili. Ukrepanje je bilo nujno, zato je bil na pobudo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v letu 2004 izdelan prvi večji gnezditveni otok za navadne čigre na Ptujskem jezeru, imenovan Novi otok. Izkazalo se je, da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre, le en dodaten otok ne bo dovolj, zato sta bila v letu 2014 izdelana še dva večja prodnata otoka. Z dodatnimi otoki smo navadnim čigram ustvarili novo okolje za gnezdenje, kar je pomembno vplivalo na njihovo številčnost. Število gnezdečih parov je s 30 v letu 2014 naraslo na 170 v letošnjem  letu. Največ gnezdečih parov smo zabeležili v letu 2018, ko je gnezdilo 218 parov.

Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za čiščenje prodišč, na katerih gnezdijo navadne čigre, z vsakoletnimi poplavami skrbela reka Drava sama. Zaradi spremenjenega režima pa to ni več mogoče, zato otoki s prodišči potrebujejo stalno upravljanje in vzdrževanje, saj se gosto zaraščajo z vegetacijo. Brez vsakoletnega upravljanja bi bili za gnezdenje ciljnih vrst popolnoma nekoristni.

Lepo sončno soboto smo izkoristili, da omogočimo gnezdenje navadnim čigram tudi v naslednjem letu. Delovne akcije se je udeležilo 32 prostovoljcev.  Nadeli smo si delovne obleke in rokavice ter se podali v boj z gosto vegetacijo na štirih ptujskih otokih. S košnjo in puljenjem smo odstranili vso zarast ter dobro pregledali stanje otokov. S prodnatega otoka smo na celino varno odpeljali tudi podgano, da smo preprečili morebitno plenjenje jajc naslednjo gnezditveno sezono.

Delovna akcija nas je privedla tudi do spoznanja, da imamo nekatere mišice, za katere sploh nismo vedeli in nase so opominjale še kar nekaj dni.

Za voljo in trud gre zahvala vsem srčnim prostovoljcem, brez katerih bi bilo vsakoletno čiščenje zarasti na otokih nemogoče.

Srečanje prostovoljcev – Adriatic Flyway 4

, Novice

V okviru projekta Adriatic Flyway 4, bomo v sredo, 26. 5. 2021, ob 17.00, organizirali drugo srečanje prostovoljcev.
Ker nam trenutne epidemiološke razmere v državi ne dopuščajo srečanja v živo, smo za vas pripravili spletni posvet tema katerega bo izboljšanje učinkovitosti sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami s področja boja proti nezakonitemu kriminalu nad pticami.

V ta namen smo na posvet povabili tudi dva predavatelja mag. Uršulo Belaj, višjo kriminalistično inšpektorico specialistko s sektorja za splošno kriminaliteto Uprave za kriminalistično policijo Generalne policijske postaje ter podsekretarja Martina Golčerja, univ. dipl. prav. iz Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Spletni posvet bomo izvedli preko video konferenčnega portala ZOOM na povezavi
https://zoom.us/j/97431333501?pwd=TzZyakhFKzZqTHRsK29lUkVla2Vxdz09 (Meeting ID: 974 3133 3501, Passcode: 233522).

Vabljeni, da se posveta udeležite, ter pripravite kakšno vprašanje, komentar ali samo misel za naša predavatelja.
Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje.
In Vi, dragi prostovoljci, ste ključ do uspešnega dela.

 

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2021

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2021, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2021 v soboto, 16., in nedeljo, 17. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2021 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2021 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prosimo, da zaradi trenutne situacije s COVID-19 med štetjem upoštevate veljavne predpise v zvezi z začasno delno omejitvijo gibanja in prepovedjo zbiranja ljudi (Ur.l. RS 193, 21.12.2020 in Ur.l. RS 196, 23.12.2020) in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

POPIS LOVA PTIC

Leta 2018 smo se na DOPPS v okviru projekta Adriatic Flyway 4, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EuroNatur, začeli intenzivno ukvarjati s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Več informacij najdete tukaj.

V ta namen želimo med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) zbrati podatke o lovu ptic. Vljudno prosimo vse popisovalce, da so med štetjem pozorni na omenjene dejavnosti.

Zbrane podatke bomo kasneje analizirali in poskušali ugotoviti, če so bile poleg zakonitega lova zabeležene tudi nedovoljene aktivnosti ter če ima sicer zakonit lov vpliv na vznemirjanje zavarovanih vrst ptic.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje!

Tjaša Zagoršek
varstvena ornitologinja

Popis lova ptic-napotki za popis (pdf)
Popis lova ptic-obrazec (pdf)

Prostovoljci navadni čigri pripravili dom

, Novice

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja mešana kolonija rečnega in črnoglavega galeba ter navadne čigre v Sloveniji. Kolonija je danes povsem odvisna od naravovarstvenega upravljanja, zato na društvu vsako leto s pomočjo številnih prostovoljcev uredimo otoke, da ostanejo primerni za gnezdenje številnih ptic.

V letošnjem letu je na otokih Ptujskega jezera gnezdilo 965 parov rečnih in 27 parov črnoglavih galebov, ter 117 parov navadnih čiger. Otoke kot gnezdišče uporabijo tudi druge vrste, saj smo zabeležili gnezdenje race mlakarice, čopaste črnice, zelenonoge tukalice, čopastega ponirka, laboda grbca in malega deževnika.

Otoki potrebujejo stalno upravljanje in vzdeževanje, saj se zaradi vlage in muljaste podlage gosto zaraščajo. Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za vzdrževanje prodišč skrbela reka sama, saj je z vsakoletnimi poplavami s prodišč odstranila vegetacijo in organski material, na prodišča pa nanesla nov prod. Danes se otoki na jezeru zaradi bolj ali manj konstantnega vodostaja in muljaste podlage intenzivno zaraščajo in bi bili brez vsakoletnega upravjlanja neprimerni za gnezdenje ogroženih vrst.

Letos smo s pomočjo 34 prostovoljcev otoke uredili 21. septembra 2019. Z otokov smo odstranili vso zarast in pregledali stanje otokov. Manjša popravila in ureditve bodo potrebne tudi spomladi, predno z gnezdenjem pričnejo galebi in se vrnejo čigre. Tekom akcije smo odstranili vegetacijo z vseh štirih otokov, na Novem otoku pa smo na novo položili borovo lubje in razširili že obstoječe polje, kjer smo splomladi uspešno zastrli zarast. Debela plast borovega lubja se je izkazala za uspešno pri zatiranju rasti vegetacije, zato bomo s prakso nadaljevali tudi v prihodnje. Podlago za polaganje borovega lubja smo v manjši delovni akciji pripavili že v petek, 20. septembra 2019.

Za pomoč pri naravovarstvenem upravljanju in se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so se udeležili letošnje delovne akcije. Brez dodatne pomoči bi bila naloga nemogoča, čigra pa na Ptujskem jezeru že zdavnaj ne bi več gnezdila.

Film o čigri

Dogajanje na delovni akciji je dokumentiral tudi Gregor Šubic, ki v sklopu projekta Interreg ČIGRA pripavlja kratek dokumentarni film o čigri ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. V soboto je nastal je kratek video posnetek, katerega vam predstavljamo spodaj.

Delovna akcija je bila organizirana v sklopu projekta Interreg ČIGRA.
   

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

, Novice

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.