V nedeljo, 27. septembra 2015 smo na otokih Ptujskega jezera izvedli prostovoljno delovno akcijo, katere namen je bil otoke očistiti zarasti in jih tako pripraviti na novo gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Otoki so pomembno in tudi zadnje redno gnezdišče celinske populacije navadne čigre v Sloveniji, kot tudi pomembno gnezdišče za rečnega galeba in številne vrste rac.
Zaslužena malica po opravljenem delu. foto: Eva Horvat
Akcije se je udeležilo 23 prostovoljcev, ki so v dobrih 5 urah dela otoke »slekli«. Na »Novem otoku« so s pomočjo strižne kosilnice pokosili in iz otoka odstranili vso visoko in gosto rastlinje, medtem pa so na preostalih treh otokih s puljenjem odstranili vso vegetacijo, ki je v celoti ali delno pričela zaraščati golo prodnato površino. Letos so tako v okviru akcije tudi prvič očistili dva nova, prodnata otoka, ki bila ustvarjena v letu 2014 in sta v letošnjem letu že gostila prve pernate gnezdilke. Skupaj so prostovoljci za gnezdenje pripravili 3.000m2 površin.
Otoki so sedaj pripravljeni za naše goste, navadne čigre, rečne galebe in ostale pernate prebivalce. Posebna zahvala gre vsem udeležencem akcije, prostovoljcem, brez katerih takšno upravljanje z otoki ne bi bilo mogoče.
Akcijo varuhi velike uharice smo začeli v letu 2009. Nova spoznanja o smrtnosti velike uharice in opuščanju gnezdišč so narekovala nujnost ugotavljanja uspešnosti gnezditve in beleženja motenj na gnezdiščih. Namen je identificirati gnezdišča v težavah in tja usmeriti naša naravovarstvena prizadevanja. Vsako leto nam tako uspe rešiti kakšno od gnezdišč, ki bi ga brez vaše pomoči spregledali.
Z začetkom julija bomo vsem, ki ste izrazili interes po sodelovanju poslali navodila, za popis uspešnosti gnezditve in se uskladili glede lokacije gnezdišč. Kot najboljši čas za preverjanje prisotnosti mladičev v gnezdih se je izkazal ravno prvi del poletja, saj mladiči v tem času še ne zapuščajo gnezdišč. Kljub temu, da lahko že letajo okrog gnezd, ne sledijo staršem na lov, zato njihovo oglašanje pomeni zanesljivo potrditev gnezdenja v dotičnem gnezdišču. V poletnem času so mladiči bistveno bolj glasni kot junija, zato kontrolo lahko vršimo iz večje razdalje in smo ob popisu po izkušnjah iz preteklih let tudi veliko bolj učinkoviti.
Mladič velike uharice sredi poletja. Foto: Tomaž Mihelič
Vsak prispeva majhen del, skupaj pa naredimo veliko
Tako kot popis teritorijev, je tudi popis prisotnosti mladičev v gnezdišču enostaven. Vsak od varuhov dobi natančna navodila, kako izvede samostojen popis in materiale, ki so popisu v pomoč (zvočni posnetki mladičev). Z vključevanjem velikega števila ljudi lahko naredimo veliko, kljub temu, da vsak prispeva majhen del. Zastavili smo si cilj, da bomo z varuhi pokrili vsa gnezdišča v Sloveniji, in teh smo v preteklih letih našli že blizu 150. Je pa s številčnostjo varuhov letos nastopila tudi težava, kako ne spregledati koga, ki je v množici tudi izrazil svojo željo. V tem primeru se prosim obrnite na kooridinatorja akcije Varuhov velike uharice na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si oz. gsm 031 438 545
Postani varuh velike uharice – S tem enostavnim načinom lahko veliko pripomoreš k varstvu velike uharice!
Od petka, 10. aprila 2015, pa do nedelje, 12. aprila 2015, smo se združili prostovoljci DOPPS in s skupnimi močmi popisali nekatera za ptice pomembna območja na Pohorju. Ob lepem vremenu se nas je zbralo kar nekaj in tako združilo prijetno s koristnim.
Udeleženci prvega skupinskega popisa na Pohorju 2015. foto: Tomaž Mihelič
Pohorski gozdovi so dom mnogih skrivnostnih in ogroženih vrst ptic
S popisi, kot je bil ta pretekli vikend, želimo na društvu zbrati podatke o številčnosti in pojavljanju nekaterih redkih in ogroženih vrst ptic, prebivalk starih in umirjenih gozdov. Vrste, katerim smo namenili posebno pozornost, so divji petelin, ruševec, gozdni jereb, koconogi čuk, mali skovik, triprsti detel in črna žolna. Vsem vrstam je skupno to, da živijo zelo skrivnostno življenje odmaknjeno od ljudi, kar pa ob vse večjem pritisku ljudi na območju Pohorja danes za nekatere vrste predstavlja velik problem.
V treh dneh popisa smo prostovoljci zabeležili več kot 20 malih skovikov in 20 triprstih detlov ter zabeležili prisotnost divjega petelina na treh in ruševca na enem rastišču. Slabo odzivni so bili koconogi čuki, saj na več kot 70 popisanih točkah nismo zabeležili niti enega.
Popisa se je skupaj udeležilo 24 popisovalcev. Zahvaljujemo se jim za pomoč, čudovito družbo ter neprespane noči, ki so jih preživeli skupaj s skrivnostnimi pticami in namenili varstvu narave. Le z dobrimi podatki, informacijami ter voljo lahko v prihodnje kakšno stvar premaknemo na bolje! Skupaj se že veselimo prihodnjega popisa!
Ponovitev popisa bo v mesecu maju.
V mesecu maju bomo popis, katerega smo izvedli pretekli vikend, ponovili. S tem lahko dobimo kvalitetnejše podatke in zmanjšamo možnost napak. Že sedaj vas vabimo, da se nam na Pohorju pridružite med 15. in 17. majem. Zaenkrat bo dovolj, da si na svojem koledarju te datume označite in dopišete “Naredil bom nekaj zase in naravo” ali kaj podobnega. Več informacij pa kmalu. Lepo vabljeni!
Vsako leto se člani DOPPS zberejo na Letnem zboru članov, kjer se v nekaj urah povzame dogajanje preteklega leta. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 3. aprila 2015, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 44 članov.
Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS. foto: Peter Legiša
Uvodnemu pozdravu in nagovoru predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča so sledili slikoviti povzetki društvenih aktivnosti ter dosežkov v preteklem letu.
Leto 2014 v znamenju številnih raziskav
Spremljanje stanja in varstvo ptic ter njihovih habitatov sodijo med osrednje društvene dejavnosti, o dogajanju v preteklem letu je poročal Varstveno ornitološki sektor DOPPS, ki je s pomočjo številnih prostovoljcev uspešno izvedel mnogo popisov in raziskav. V okviru projekta SIMARINE-NATURA smo zaključili telemetrijo sredozemskih vranjekov in pripravili strokovne podlage predloga morskih območij IBA za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Z GPS oddajnikom smo opremili črno štorkljo – Frančka, ki nam je že pomagal razkriti kar nekaj tančic iz skrivnostnega življenja teh ptic.
Naravni rezervati – z ljubeznijo do narave
Leto 2014 je bilo prelomno za Naravni rezervat Škocjanski zatok, saj se je v oktobru začela že težko pričakovana gradnja objektov. Pod okriljem projekta LIVEDRAVA nastaja Naravni rezervat Ormoške lagune, kjer smo v preteklem letu izvedli in zaključili z urejanjem habitata, dovodom vode v lagune in vzpostavitvijo osnovne infrastrukture za obiskovalce. Bilo je opravljeno veliko dela, vendar ga prav toliko še čaka in s prav takšno vnemo smo stopili tudi v leto 2015.
V prostovoljstvu je moč
V preteklem letu smo na društvu ustanovili novo, Dolenjsko sekcijo, ki kot ostale sekcije z različnimi aktivnostmi vestno in s srcem skrbi za ozaveščanje ter spodbujanje ljudi do ohranjanja narave. Za širšo javnost smo skupaj izvedli 24 predavanj in 42 izletov, ki se jih je udeležilo 1.089 ljubiteljev ptic in narave. Ker se na društvu zavedamo, da “na mladih svet stoji” smo organizirali tudi dva tabora za mlade ornitologe in ornitološki vikend Pomurske sekcije.
Podelili smo priznanja v treh kategorijah
Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Na letošnjem zboru članov smo Zlatega legata za delo objavljeno v letu 2013 podelili Davorinu Tometu, Alu Vrezcu in Dejanu Bordjanu, avtorjem knjige Ptice Ljubljane in okolice.
Nagrado Aviana 2014 je prejela Vaška skupnost Loka, ki je ustanovila društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi. foto: Peter Legiša
Priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, izvedeno samoiniciativno in nesebično, je letos prejela Vaška skupnost Loka. Vaščani Loke so se samoiniciativno zavzeli za ohranitev gnezdišča velike uharice nad vasjo in jo prepoznali kot vrednoto in razpoznavni znak vasi. Njihova opredelitev in zavzemanje pa za razliko od mnogih ni ostala le načelna in teoretična ampak se je kmalu pokazala s konkretnimi dejanji. Dosegli so, da se je nelegalno plezališče, ki bi lahko ogrozilo veliko uharico, zaprlo in da bodo klini odstranjeni. Prav tako so ustanovili društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.
V tretji kategoriji “Ornitolog leta 2014” smo podelili dve priznanji, in sicer Mateju Gamserju za največje število opaženih in v spletno bazo NOAGS vnešenih vrst (kar 271), in Dejanu Bordjanu za največje število vnešenih opazovanj (preko 5.000).
Predstavili smo nov videospot o reki Dravi
Ob zaključku tokratnega letnega zbora članov smo zbranim predstavili videospot z naslovom Drava – darilo narave za vse generacije, ki je izšel v okviru projekta LIVEDRAVA, Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Videospot predstavlja življenje ob reki in dolgoletni trud članov in prostovoljcev društva za njegovo ohranitev, hkrati pa napoveduje izid kratkega dokumentarnega filma, ki bo izšel v septembru 2015.
Povzetke nekaterih dosežkov preteklega leta lahko preberete v publikaciji Letimo skupaj! – Naši dosežki v letu 2014, ki je izšla v začetku marca 2015.
V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.
Da bodo ptice imele kje »sedeti«…
Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS
Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.
Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.”
Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten. foto: Gregor Šubic
… in gnezditi!
Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.
“Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.
V petek, 13. marca 2015, in soboto, 14. marca 2015, se je 207 prostovoljcev udeležilo Gugalnice – skupinskega popisa velike uharice. Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015.
Velika uharica (Bubo bubo) je največja vrsta sove v Evropi. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko čez krila merijo tudi več kot 1,5 metra. Svoje gnezdišče si velika uharica običajno izbere v skalni steni, ki je eden od ključnih elementov njenega običajno več kot 10 km2 velikega ozemlja. V Sloveniji smo do sedaj našli nekaj več kot 100 gnezd te karizmatične sove, vsakoletnih popisov velike uharice na Krasu in drugod po Sloveniji pa se udeležuje preko 200 prostovoljcev.
Gugalnice na Krasu se je udeležilo kar 174 prostovoljcev, foto: Bia Rakar
Gugalnica na Krasu
V petek, 13. marca 2015, smo organizirali Gugalnico na Krasu. Udeležba je bila rekordna, saj je na popisu sodelovalo kar 172 prostovoljcev, med katerimi tudi veliko novih, nadobudnih popisovalcev. Skupaj smo popisali 41 lokacij, na katerih smo potrdili prisotnost 8 samcev velike uharice. Poleg velike uharice so udeleženci na terenu slišali tudi lesno sovo, sokola selca, sloko, žerjave. ….
Letos smo se prvič »zagugali« tudi na Dolenjsekm
Tomaž Mihelič nam je prestavil nova odkritja s terena, foto: Bia Rakar
Popis velike uharice smo nadaljevali z Gugalnico na Dolenjskem, slednja je potekala v soboto, 13. marca 2015. 35 prostovoljcev je popisalo 11 lokacij/točk.
Popisu je sledilo predavanje varstvenega ornitologa Tomaža Miheliča, ki se z veliko uharico ukvarja že 25 let. Na predavanju nam je predstavil nova odkritja nova odkritja s terena, ki jih je vsako leto veliko, saj je vrsta že več let pod drobnogledom. Še vedno se kaže, da ima vrsta največ težav z vznemirjanjem na gnezdiščih in s smrtnostjo na električnih daljnovodih, razveseljivo pa je, da so se nekateri osebki prilagodili na alternativne lokacije gnezdišč, ki vrsti ponujajo dodatne možnosti za gnezdenje.…
Popisu sledi druženje, o katerem varstveni ornitolog Tomaž Mihelič, organizator Gugalnice, pravi: »Kljub temu, da je včasih veljal Kras za najboljše območje velike uharice v Državi smo vsako leto deležni novih odkritij na Štajerskem. Štajerska je bila vsaj kar se velike uharice tiče v preteklosti prezrta in tudi letos se nadejamo razveseljivih odkritij.«
Letošnjo Gugalnico bomo zaključili na Štajerskem in sicer v petek, 20. marca 2015, popoldan. Zborno mesto bo ob 16:30 na parkirišču Celjskega sejma v Celju. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se na popis prijavite. Prijave zbira Tilen Basle na naslov tilen.basle@dopps.si ali telefon 051 636 224. Vsi prijavljeni prejmejo natančna navodila v sredini tedna. Lepo vabljeni!
Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organizirani popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 naprej v okviru štetja ob pomoči 300 popisovalcev uspešno preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k varovanju njihovih populacij in mokrišč.
foto: Borut Mozetič
Štetje v tako velikem obsegu ne bi bilo mogoče brez vloženega truda množice predanih popisovalcev. Prispevek vsakega je zelo dragocen, saj prav vsak s sodelovanjem pri štetju prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto. Pri obdelavi podatkov upoštevamo vsak pravočasno prispeli obrazec! Kot izziv novim popisovalcem naj povemo, da nam kljub vsakoletnemu velikemu trudu še ni uspelo v celoti pokriti posameznih odsekov Savinje, Kolpe, Sotle in še kakšne srednje velike oziroma manjše reke. Vodne ptice se pojavljajo tudi tam!
Štetje vodnih ptic bo letos potekalo v soboto 17. in nedeljo 18. januarja.
Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh najpomembnejših vodnih površinah po Sloveniji. Vsako števno območje ali njegov del ima svojega lokalnega koordinatorja, ki vas bo razporedil na odsek, kjer boste šteli, vam priskrbel karte z vrisanimi odseki štetja in obrazce ter skrbel za skladno opravljanje popisa.
Se nam želite pridružiti?
Če želite sodelovati tudi vi, se najkasneje do 12. januarja 2015 javite koordinatorju akcije na luka.bozic@dopps.si ali lokalnim koordinatorjem (kontakti so objavljeni v pdf-u z napotki).
Veselimo se ponovnega sodelovanja s popisovalci in sodelovanja z novimi popisovalci, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujemo za opravljeno delo!
eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!
Lansko leto smo e-vnos napravili poskusno, in se je odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in hitro omogoči dostopnost podatkov celotni druščini popisovalcev.
Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo
»IWC – navodila za vnos podatkov«
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«
Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje.
V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si
Hrček je prebivalec stepskih življenjskih prostorov, ki v Sloveniji živi na robu svojega območja razširjenosti v Evropi. foto: Henk van Harskamp
Študentje mariborske fakultete so v petek, 12. 9. 2014, na terenskih vajah v okolici Središča ob Dravi po 34 letih ponovno potrdili prisotnost hrčka v Sloveniji. Pod vodstvom prof. dr. Borisa Kryštufka, prof. dr. Franca Janžekoviča in Dominika Bombeka, prof. bio-kem., so izvedeli tudi več o biologiji te redke vrste in naravovarstvenem delu na območju spodnjega toka reke Drave.
Navzočnost hrčka (Cricetus cricetus) na ozemlju Slovenije so prvič potrdili leta 1980, ko so našli dva osebka v bližini vasi Obrež pri Središču ob Dravi. Po tem letu strokovnjaki hrčka niso več sistematično spremljali in tudi ni bilo objavljenih podatkov o njegovi prisotnosti. To nahajališče je na robu njegovega območja razširjenosti (areala) in edino znano v Sloveniji.
Hrček je sicer do 32 centimetrov velik glodavec, ki lahko doseže tudi pol kilograma telesne teže. Skupine hrčkov prebivajo v podzemnih brlogih, ki so povezani s sistemi rovov, in v njih tudi prezimujejo. Aktivni so predvsem v nočnem času, ko se prehranjujejo z zelenimi deli rastlin, semeni in občasno tudi s hrano živalskega izvora
Študentje so se med iskanjem razporedili po poljih in natančno preiskali tla v iskanju sledov hrčkov. foto: Dominik Bombek
Razburljive študentske terenske vaje
Popis hrčka in pregled habitata so študentje smeri Biologija in ekologija z naravovarstvom na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru izvedli v sklopu terenskih vaj pri predmetu Varstvena biologija.
Pred začetkom terenskega dela, je župan Središča ob Dravi, gospod Jurij Borko, študentom predstavil občino in aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo krajinskega parka Središče ob Dravi, prof. dr. Boris Kryštufek je v kratkem predavanju predstavil biologijo hrčka, več o zavarovanih in varovanih območjih pa je pojasnil Dominik Bombek.
Prisotnost hrčkov so potrdili sledovi, sveži vhodi v podzemne rove in odgriznjeni poganjki rastlin. foto: Dominik Bombek
Približno 200 hektarjev popisnega območja med Obrežom in Središčem ob Dravi je bilo zaradi obilnih padavin razmočeno in zato težko prehodno. Še dodatno težavo so povzročala koruzna polja, na popisnem območju jih je bilo približno 40 odstotkov, ki jih zaradi neprehodnosti udeleženci popisa niso uspeli pregledati.
Kljub vsem omenjenim težavam pa je bilo naporno delo nagrajeno, saj so našli rove, ki so bili na robu s plevelom obraščenega mejnega pasu koruznega polja in polja z bučami. Širina zapleveljenega obmejka med polji je bila približno en meter. Na dveh mestih so odkrili 7 rovov, na njivi z lucerno pa še en rov in odgriznjene poganjke rastlin.
Najdba redke vrste še dokaz več o veliki naravovarstveni vrednosti tega območja
Dominik Bombek, projektni koordinator izobraževanja na DOPPS, ni skrival navdušenja ob novi najdbi: “Kljub preteku treh desetletij, se je na tem območju ohranila raba kmetijskih površin, ki ustreza ekološkim zahtevam hrčka. To je samo še en razlog več, zakaj ustanoviti krajinski park in vzpostaviti zavarovano območje med Ormožem in Središčem ob Dravi, v katerem se bosta še naprej ohranjali narava in značilna kulturna krajina.”
Prav te aktivnosti pa so tudi pomemben del petletnega projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega potekajo številne naravovarstvene aktivnosti na območju spodnjega toka reke Drave.
V soboto, 20.9.2014, so prostovoljci DOPPS v okviru projekta LIVEDRAVA pokosili letošnje rastlinje na umetnem otoku na Ptujskem jezeru, ki je bil izdelan leta 2004, in tako vzpostavili pogoje za gnezdenje rečnih galebov in navadnih čiger v naslednjem letu. Sodelovalo je 14 prostovoljcev, med njimi je bilo precej mladih – osnovnošolcev in študentov.
Na letošnji delovni akciji na Ptujskem otoku je sodelovalo 14 prostovoljcev. foto: Vesna Pirnat
Košnjo so opravili s strižno BCS kosilnico, ki so jo posebej za ta namen prepeljali s čolnom na otok. Dr. Damijan Denac, pobudnik in dolgoletni organizator, pojasnjuje pomen delovne akcije: “Brez redne košnje bi se otok prekomerno zarasel in postal za gnezdenje obeh vrst neprimeren že v enem letu. Z rednim upravljanjem tako skrbimo za populaciji obeh ogroženih vrst. Rezultati našega truda so navdušujoči in nas vedno spodbudijo, da vztrajamo naprej – tudi letos je tako na Ptujskem jezeru gnezdilo 72 parov navadnih čiger in 595 parov rečnih galebov.”
Udeleženci delovne akcije so opravili tudi ogled t.i. Malega otoka, ki je bil na pobudo društva pred nedavnim očiščen v okviru ekološke sanacije Ptujskega jezera. Z otoka so bile odstranjene tujerodne rastline, vrhnji sloj pa prekrit s finim prodom. Na tem otoku so tako ponovno nastale idealne razmere za gnezdenje navadne čigre, po tihem pa upamo celo na vrnitev na Dravi leta 1979 izumrle male čigre.
Ornitološka zanimivost delovnega dne je bila v duhu akcije – 7(!) kaspijskih čiger se je kar dolgo zadržalo na jezeru.
