Dinozavri okoli nas

Ni več dvoma – ptice so živi dinozavri. Izsledki novih raziskav kažejo, da so bili dinozavri veliko bolj podobni pticam kot pa plazilcem. Trdni dokazi ne izvirajo le iz fosilnih ostankov kosti in podobnosti v okostju temveč tudi iz fosilnih ostankov mehkih tkiv kot so peresa. Redki fosili so dali vpogled tudi v obnašanje pticam podobnih dinozavrov, ki so razkrili nekatera obnašanja, ki jih opažamo tudi pri današnjih pticah.

Archaeopteryx. Vir: BirdLife International

Ptice so se razvile iz teropodov, podreda dinozavrov, za katere so značilne votle kosti in triprste okončine. Ti pticam podobni dinozavri izvirajo predvsem iz pozne jure in krede.

Predvsem iz obdobja jure je bilo najdenih zelo veliko zanimivih fosilov. Mednje sodita tudi Anchiornis in Archaeopteryx. Anchiornis je imel peruti in tudi noge poraščene z dolgimi peresi. Ta prednik današnjih ptic je imel štiri peruti in jadrale sposobnosti.

Archaeopteryx je ptici podoben dinozaver velikosti krokarja, fosil katerega je bil najden leta 1861 v Nemčiji. Živel je v pozni juri pred 150 milijoni let. Je najstarejši znan fosil, ki ima značilnosti pticam podobnih dinozavrov kot tudi današnjih ptic, zato so go poimenovali tudi praptič. Dr. Cristian Foth, paleontolog, je povedal, da je povsem možno, da je Archaeopteryx lahko letel, vendar pa ni možno določiti ali je bil to že aktiven let ali jadranje.

Drugi pticam sorodni dinozavri so iz pozne krede (pred 100-66 milijoni let). Mednje sodi tudi Velociraptor, katerega podoba ni bila takšna, kot je prikazana v filmu Jurski park, saj je imel telo vsaj deloma prekrito s perjem. V fosilnih ostankih okostja so našli veliko podobnosti z okostji današnjih ptic.

Pticam podobni dinozavri in današnje ptice imajo veliko skupnih značilnosti, med drugimi hojo po dveh nogah, peresa in valjenje jajc, obstaja pa tudi veliko dokazov, da so bili dinozavri toplokrvni. Leteti ali jadrati niso mogli vsi pticam podobni dinozavri, tisti, ki pa so lahko, so leteli na številne različne načine, kar kaže na zgodnje evolucijske poskuse letenja.

Danes ni več dvoma, da so se ptice razvile iz dinozavrov in so tako edini dinozavri, ki so preživeli peto množično izumrtje.

Velociraptor. Vir: BirdLife International.

Kakšne so napovedi za šesto množično izumrtje?

Kot je povedal profesor Roger Benson, paleobiolog, glede na pretekla izumrtja ne moremo napovedati, kakšen obseg bo imelo zdajšnje množično izumiranje, saj je vsako množično izumrtje imelo drugačen vzrok in vzorec.

Smo v obdobju šestega množičnega izumiranja, izumiranja, povzročenega s strani človeka. Med vretenčarji je po letu 1600 izumrlo največ ptičjih vrst, ptice pa danes izumirajo 25-krat hitreje, kot je bilo evolucijsko pričakovano. IUCN navaja, da je izumrlo že 14 % vrst ptic, BirdLife International pa ocenjuje, da izumrtje grozi še 13 % vrst.

Napovedi niso obetavne, so pravzaprav grozljive.

 »Trenutno masovno izumiranje poteka veliko hitreje kot so pretekla. Ljudje lahko s svojim delovanjem do neke mere to spremenimo – vendar moramo pričeti z akcijami.« je povedal Roger Benson.

Več si lahko preberete v novički na BirdLife International.

POKvarjeni prazniki

V 35. členu Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je navedeno, da je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. En teden uporabe pirotehnike se sliši malo. Za nekaj lastne zabave pa lahko v tem tednu pokvarimo praznike številnim živalim, ali še huje – jim vzamemo življenje. 

Kako močno pirotehnični izdelki vplivajo na živali je odvisno od vrste pirotehnike, letnega časa in izpostavljenosti, razdalje kot tudi vrste živali ter dovzetnosti te na efekte, ki spremljajo pirotehniko. Na njih negativno vplivajo tako svetlobni kot zvočni efekti pirotehnike, izpostavljene pa so lahko tudi udarnemu valu eksplozije, ki jih direktno poškoduje.

Svetlobni dražljaji pirotehnike morda nekoliko manj negativno vplivajo na ptice, predvsem na daljše razdalje, ko je pridruženi zvok manj slišen. Če pa je ptica bliže, jo svetlobni dražljaj močno preseneti in preplaši tudi brez kakršnega koli pridruženega zvoka. Ognjemeta ptice ne dojemajo enako kot poletnih neviht, saj so v nasprotju z nevihtami nepredvidljivi. Zaradi počasnejšega nastanka in spremljajočega padca tlaka lahko ptice nevihte predvidijo.  

Ptice se prilagodijo na stalo prisotne zvoke, ki jih s svojim delovanjem v okolje vnašamo ljudje. Na zvočne efekte pirotehnike pa se ne morejo prilagoditi, saj so nenadni in nepredvidljivi. Povezujejo jih lahko tudi s streli lovcev. V strahu za preživetje doživljajo močan stres in paniko.

Ugotovili so, da so na zvočne efekte pirotehnike še posebej občutljive vodne ptice. V Sloveniji prezimujejo številne bolj ali manj ogrožene vodne ptice. Vznemirjanje teh ima izjemno negativne posledice, saj po nepotrebnem porabljajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj na svoja gnezdišča.

Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki se v zmedi zaletijo v predmete, ki jih v temi ne vidijo (okna, žice, veje, stebre).



Radarska slika prikazuje »eksplozijo ptic« v Herwijnenu na Nizozemskem ob vstopu v leto 2018.
Bodite pozorni na dogajanje na animaciji takoj po polnoči. Rdeče, zeleno, rumena »eksplozija« so jate ptic, ki so se tik pa začetku ognjemetov močno preplašile in vse panično poletele.
Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic.
Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem »masakerju«. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev.

Ognjemet ne pokvari praznikov le pticam in drugim divjim živalim. Stres povzroča tudi številnim ljubljenčkom, ki se zaradi ognjemetnega »kaosa« močno preplašijo in lahko posledično pobegnejo v iskanju varne, mirne lokacije. Večini ljudem najljubši božični in novoletni prazniki so našim ljubljenčkom najbolj stresni.

Z uporabo pirotehničnih izdelkov po nepotrebnem ogrozimo tudi zdravje in življenje ljudi. Znani so primeri poškodb zaradi eksplozije in vžigi stanovanjskih in drugih objektov.

Za doseganje različnih efektov se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki se pri eksploziji silovito sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in nanodelcev.

Posledica je močno onesnažen zrak in zdravstveno tveganje za ljudi. Zaradi svoje majhnosti lahko nanodelci v zraku ostanejo tudi več tednov. Z vdihavanjem prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč v krvni obtok. Raznesejo se po celem telesu in lahko povzročijo različna vnetja ter poškodbe celičnih struktur.

Praznično vzdušje si lahko pričaramo tudi brez uporabe pirotehnike.

Tako bomo polepšali praznike mnogim prebivalcem, katerim hrup in onesnaževanje zraka ne pričara prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali.

V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic

Evropski rdeči seznam ogroženih ptic je pregled tveganja za izumrtje vsake izmed 544 prostoživečih vrst ptic v Evropi in sledi kategorijam in kriterijem rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN). Glede na določitev stopnje ogroženosti vrste se oblikuje državna in mednarodna okoljska politika, sprejemajo ukrepi ter izvajajo akcije, ki so potrebne za ohranjanje posamezne vrste.

Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst znotraj glavnih habitatnih  tipov v Evropi. Vir: Evropski rdeči seznam ogroženih ptic Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kmetijske površine in travišča (33), 28 na morske habitate, 13 na mokrišča, 9 na gozdne habitate, 9 na grmišča, 4 na ribnike in namakalne površine in 4 na skalnata območja.

Rezultati trenutnega Evropskega rdečega seznama ogroženih ptic kažejo, da je od 544 vrst ptic v Evropi 13 % ogroženih (71 vrst), 2 % pa kritično ogroženih (8 vrst).

Največ ogroženih vrst ptic je vezanih na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Upada tudi četrtina vrst, ki je vezana na gozdne habitate.

V zadnjih nekaj desetletjih je v Evropi upadla populacija vsake tretje vrste ptice.

Morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami z najhitrejšimi upadi populacij. Upadajo tudi populacije večine vrst škrjancev, strnadov in srakoperjev.

Glavni dejavniki, ki negativno vplivajo na populacije ptic po vsej Evropi so spremembe v rabi tal, intenzifikacija kmetijstva, hiter razvoj infrastrukture, prekomerna raba naravnih virov in onesnaževanje voda, globalne podnebne spremembe pa so dejavnik, ki razmere še dodatno zaostrujejo.

Ptice so odlični indikatorji, ki odražajo dejansko stanje narave, zato je zaskrbljujoče dejstvo, da v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic, ogrožena pa je že vsaka osma vrsta ptice. Spremembe so nujne. Ne gre le za ohranjanje vrst in njihovih habitatov, ampak tudi za naše zdravje, družbo in ekonomijo, ki brez naravnih dobrin ne bo vzdržala. Pomembno je razumeti, da se v naravo splača vlagati.

Posameznik lahko pomaga na številne različne načine– vloži svoj čas, trud ali spremeni vsakodnevne navade. Vsaka dobra gesta šteje, pa če se zdi še tako nepomembna ali majhna.

Vse za sliko – napotki za etično fotografiranje ptic

Fotografiranje ptic je vse bolj priljubljen hobi. Ljudje radi preživljamo čas v naravi in ujamemo čim več utrinkov v objektiv, da si jih lahko shranimo in delimo tudi z drugimi. Pa ste se kdaj vprašali, ali s tem motite živali?

Spoštovanje ptic in njihovih habitatov mora biti na prvem mestu in pred željo po perfektni fotografiji. Pri fotografiranju ptic je zelo pomembno, da jim ne zadajate nepotrebnih motenj in jih ob tem spravljate v stres.

NAPOTKI ZA ETIČNO FOTOGRAFIRANJE PTIC

V nadaljevanju je opisanih nekaj navodil, ki jih je pri fotografiranju ptic nujno treba upoštevati.

  • Ohranjajte primerno razdaljo, ki dovoljuje, da se ptica normalno obnaša in je ne splašite.

Če vaš pristop povzroči, da ptica pobegne ali spremeni vedenje pomeni, da ste preblizu. Ne odletijo vse vrste ptic, nekatere tudi kar »zmrznejo« na mestu. Bodite pozorni na morebitne spremembe v vedenju, ki kažejo na to, da so ptice pod stresom in če opazite da so, se umaknite in opustite svojo »mislijo«.

Če se ptice osredotočajo na vas, obstaja možnost da ne opazijo plenilca ali druge potencialne nevarnosti.

  • NIKOLI ne plašite ptic z namenom da vzletijo in jih tako lahko ujamete v objektiv med letom.

To moti naravne procese kot so počivanje, prehranjevanje, plenjenje in povzroči, da ptice nepotrebno porabijo energijo.

  • NE uporabljajte bliskavice!

Če uporabite bliskavico pri slikanju nočnih ptic kot so sove, bo to začasno omejilo njihovo zmožnost plenjenja in izogibanja oviram.

  • NE sporočajte lokacije gnezda in se ne zadržujte v njegovi okolici!

Ptice so zelo občutljive na motne znotraj svojega habitata. Nepotrebno približevanje njim ali njihovim gnezdiščem lahko ima za posledico opustitev zaroda ali opustitev gnezdenja na tej lokaciji v naslednjih letih, saj je ne bodo počutile varne.

Če odkrijemo gnezdo in se okoli njega zadržujemo, lahko izdamo lokacijo plenilcem, kot so vrane in krokarji, ki si hitro zapomnijo lokacijo gnezda in ga nato izplenijo.

  • NE uporabljajte drona!

Za slikanje in snemanje ptic ne uporabljajte drona, še posebej ne v bližini njihovih gnezd. Res je, da se raziskovalci včasih morajo posluževati te metode, vendar to samo v primeru, da druge možnosti ni.

Droni so generalno zelo moteči za ptice! Uporaba dronov je v Sloveniji prepovedana na območju Triglavskega narodnega parka. Prepovedani so tudi v nekaterih naravnih parkih in rezervatih v tujini.

  • Spoštujte ptice in njihov habitat!

Pomembno je, da pazite na celoten habitat. Bodite spoštljivi do svoje okolice in ne uničujte vegetacije ali motite drugih živali.

Številne vrste ptic so zelo občutljive na prisotnost človeka, denimo divji petelin.  Za njegovo ohranjanje je izjemnega pomena, da se izogibamo njegovega habitata, še posebej v zimskem času in sezoni paritve ter gnezdenja, saj jim naša prisotnost povzroča močan stres in negativno vpliva na njihov gnezditveni uspeh.

KAKO FOTOGRAFIRAMO PTICAM PRIJAZNO?

  • Ptice fotografirajte iz zasede tako, da vas ne morejo opaziti.

Ptice lahko fotografirate iz temu namenjenih opazovalnic, kot so v naravnih rezervatih Ormoške lagune, Škocjanski zatok in Iški morost. Tako vas ptice ne opazijo in jih ne motite pri njihovih »opravkih«.

Opazovalnice v Ormoških lagunah (levo), Škocjanskem zatoku (na sredini) in Iškem morostu (desno). Foto: Eva Horvat, Radio Koper in Barbara Vidmar

Podobno in pticam prijazno je tudi fotografiranje iz podobnih konstrukcij, ki omogočajo enak efekt kot opazovalnica, denimo zaprt balkon ali skozi manjše okno v vrtni uti. Na terenu lahko nemoteče fotografirate ptico tudi iz avtomobila.

  • Fotografiranje ptic na krmilnici

Če želimo fotografirati in opazovati ptice na krmilnici, namestimo krmilnico tako, da jo bomo videli skozi okno, od koder lahko na daleč opazujemo ptice. Pazimo, da se premikamo brez sunkovitih gibov, da ptic ne preplašimo.

NASVETI IZKUŠENIH FOTOGRAFOV

Alen Ploj, varstveni ornitolog:

Alen v zasedi.

“Moja glavna napaka v mojih začetnih dnevih fotografiranja ptic je bila ta, da sem se hotel vedno jaz približati ptici. V veliki večini primerov je bilo to seveda neuspešno, saj so ptice ob najmanjši slutnji, da se jim približujem odletele.

S časom sem prišel do spoznanja, da je najuspešnejši fotolov tisti, pri katerem se ptica približa fotografu in ne obratno. Tudi zadovoljstvo je veliko večje, če vidiš, da se ptica ne boji in se sproščeno obnaša nekaj metrov pred fotografskim objektivom. To seveda ni vedno lahko doseči, ampak je rezultat toliko boljši.

Kako prepričati ptico, da se približa nekomu, ki zanjo predstavlja potencialno nevarnost? Z maskiranjem.

Obstaja veliko različnih pripomočkov, s pomočjo katerih se fotograf zlahka zlije z okolico. Od maskirnih mrež, šotorov, do naravnih struktur iz vej in kamenja. Bolj je naravno, manj bo vpadljivo tudi za ptice. Tehnike maskiranja in približevanja pticam se razlikujejo od vrste do vrste, prav tako je zelo odvisno tudi od habitata v katerem fotografiramo.

Pri tehniki maskiranja je pomembno, da preden določimo mesto, kjer bomo čakali, dobro opazujemo kje se ptice največ zadržujejo. Takšno opazovanje je najbolje narediti en dan prej, da imamo čisto sveže informacije, kje se ptice zadržujejo. Pri nekaterih vrstah je potrebno več časa, pri nekaterih manj. Pomembno je tudi, da se maskiramo in postavljamo skrivališča ko ptice tega ne vidijo – torej ko niso prisotne ali po mraku. V skrivališče se gre ponavadi po temi, ko ptice še spijo, da nas ne vidijo. Potem nam preostane samo čakanje. Velikokrat se zgodi, da se fotograf vstaja ob nečloveških urah, v skrivališču preleži ogromno ur, na koncu pa se vrne domov s prazno spominsko kartico.

Še en izmed faktorjev, za katere menim, da so pri naravoslovni fotografiji zelo pomembni, je perspektiva fotografiranja. Meni osebno je najljubša čim nižja, torej »ground level«. Velikokrat se zgodi, da se tak kot zelo težko dobi, saj je potrebno ležati in imeti fotoaparat čisto pri tleh. V ležeči pozi in neprestani pripravljenosti nekaj ur, zna biti fotografiranje kar mučno (za hrbet in vrat), vendar je rezultat toliko boljši.”

Primeri fotografij, ki so narejene v t.i. »ground levelu«:

Kostanjevka (levo) in beločeli deževnik (desno). Foto: Alen Ploj

Kot naravoslovni fotograf pa je potrebno v prvi vrsti imeti občutek za ptice in njihovo obnašanje. Če veliko opazuješ in fotografiraš ptice potem točno veš, kdaj je ptica vznemirjena in kdaj je boljše prenehati s fotografiranjem in motenjem.”

Napotke za etično fotografiranje ptic najdete tudi na spletni strani Audubon.

 

Zaključil se je projekt Mobilni kot ptice

Mobilni kot ptice je skupni projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije in hkrati sinonim ki smo ga v okviru projekta uvedli za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Z njim bi radi opozorili na to, o čemer večina ljudi do nedavnega niti ni razmišljala: da tudi z na videz nedolžnim in običajnim vedenjem v prostem času, kot je izlet v naravo z jeklenim konjičkom, na kumulativni ravni prispevamo k nastanku nepopravljive škode za naravo. Po podatkih SURS so emisije prometa v Sloveniji v letu 2014 predstavljale kar 32 % toplogrednih plinov, po uporabi osebnih avtomobilov pa smo Slovenci v evropskem vrhu.

S projektom smo želeli spodbuditi razmišljanje o negativnih spremembah, ki jih sprožamo z netrajnostnimi potovanji v naravo v prostem času in spodbujati pozitivne vedenjske spremembe. Škodo, ki jo povzročamo naravi, povzročamo tudi sebi, saj smo od nje življenjsko odvisni. Vsak pri sebi lahko razmisli in spremeni svoje vedenje. Čim več nas bo to storilo, bolj bo trajnostno razmišljanje in delovanje na tem področju družbeno sprejeto, s tem pa bodo lažje in hitrejše vse nadaljnje pozitivne spremembe.

Želite izvedeti več?

Projekt Mobilni kot ptice

Evropski dan opazovanja ptic 2017

Te dni bo na milijone ptic selivk zapustilo Evropo in odletelo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na svoji tisoče kilometrov dolgi poti se bodo soočile z mnogimi nevarnostmi. DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic 30. septembra in 1. oktobra 2017 izkoristite priložnost in spoznate osupljiv svet ptic tudi v živo!

Letos vas skupaj z 39 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Lovu na ptice ni konca

Tudi letos smo se odločili, da ob Evropskem dnevu opazovanja ptic izpostavimo problematiko nepotrebnega ubijanja ptic na območju Sredozemlja. Lov na ptice se odvija predvsem v času spomladanske in jesenske selitve, ko območje prečka največje število ptic. Stanje je zaskrbljujoče tudi za države izven Sredozemlja, kjer se lov v takšni meri ne izvaja. Te države namreč vlagajo velike napore v ohranjanje habitatov, populacije ptic pa si kljub temu ne opomorejo, saj te zdesetkajo lovci v Sredozemlju.

Študija zveze BirdLife International objavljena v letu 2015 je pokazala, da je letno na območju Sredozemlja ubitih 25 milijonov ptic selivk, od tega več kot 2 milijona na območju Balkana. Mnoge partnerske organizacije so si kot prioriteto zadale ustavitev nepotrebnega ubijanja ptic in sedaj je čas, da bolj kot kadarkoli strnemo vrste in odločno rečemo »NE« lovu na ptice selivke! Več o problematiki in o tem, kako lahko pomagate tudi sami izveste TUKAJ.

Spremljajte selitev ptic v živo!

Evropski dan opazovanja ptic je letni dogodek, ki ga sestavlja na stotine aktivnosti, ki jih organizirajo nacionalni partnerji zveze BirdLife International. V preteklem letu je na dogodku sodelovalo 37 organizacij, katere so skupaj organizirale 1,336 dogodkov z več kot 30.000 udeleženci. Skupno število ptic, opaženih na dogodkih je znašalo kar 6,595,007 osebkov!

Letošnji dogodek koordinira slovaški partner SOS/BirdLife Slovakia, ki bo kasneje tudi sprejel in analiziral letošnje podatke.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

  • Informativna stojnica v Ljubljani (Osrednja ljubljanska tržnica) – med 8:30 in 12:30
  • Obročkanje ptic v NR Škocjanski zatok (Koper) – med 8. in 12. uro

Nedelja, 1. oktober:

  • Cerkniško jezero s kolesi (Cerknica)zbor ob 9:00 na avtobusni postaji Cerknica
  • Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Ljubljana)zbor ob 9. uri na parkirišču pred kopališčem v Tivoliju
  • Spremljanje selitve ptic na zadrževalniku Medvedce (Pragersko)opazovalna točka na nasipu na severni strani zadrževalnika med 8. in 12. uro
  • Gajševsko jezero (Grabe pri Ljutomeru)zbor v Grabah ob 8:00
  • NR Škocjanski zatok (Koper)opazovalna točka med 10. in 13. uro
  • KP Sečoveljske soline (Sečovlje)zbor na parkirišču pred recepcijo na Fontaniggeah ob 10. uri
  • Park Škocjanske jame (Škocjan) – zbor pred J’kopinovim skednjem ob 8. uri

Nagradna igra Mobilni kot ptice!

Ste lahko mobilni kot ptice?

Sprejmite naš izziv in odpeljite nov Pony! Več informacij o nagradni igri najdete na naši Facebook strani ali s klikom na spodnjo sličico.
Nagradna igra traja do 30. septembra, glasovanje pa bo potekalo med 1. in 11. oktobrom 2017, zato svojih prispevkov takrat ne pozabite deliti med prijatelje!

Mobilni kot ptice je skupni projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije in hkrati sinonim za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Bodo podnebne spremembe zadale usodni udarec svetovno ogroženim vrstam?

Nova raziskava je pokazala, da podnebne spremembe negativno vplivajo že na polovico ogroženih kopenskih sesalcev in četrtino ptic. Ali to nakazuje na prelomno točko?

2017_20_2_herd_of_elephants

Skepticizem podnebnih sprememb je v nekaterih političnih krogih morda v porastu, vendar si ob problematiki ne gre zatiskati oči. Še posebno, če si žival (ali človek), ki živi v podnebno najbolj občutljivih ekosistemih na svetu.

Glasniki, poročilo zveze BirdLife International iz leta 2015 razkriva kakšne so posledice spreminjajočega podnebja za naš naravni svet. Razširjenost sesalcev in ptic po vsem svetu se postopoma premika proti polu, nekateri iščejo nov dom v višjih legah ali pa se njihova razširjenost in število krči. Slednje je posledica segrevanja planeta, ki vznemirja skrbno uravnana ravnovesja habitatov od katerih smo vsi odvisni. Premiki razširjenost imajo posledično velike razsežnosti, kot so motnje v prehranski verigi, selitvenih vzorcih in mnogo več.

Sedaj je nadaljnja raziskava prvič pokazala razsežnosti vpliva podnebnih sprememb na že ogrožene vrste. Rezultati so za prihodnost biodiverzitete na našem planetu zaskrbljujoči!

2017_20_2_keel_billed_toucan_belize

Tukani in druge tradicionalno nižinske vrste ptic na Kostariki, kot posledica podnebnih sprememb danes prebivajo na višinah do 1.500 metrov nad morjem.
Foto: Thomas Shahan

Podnebne spremembe predstavljajo dodaten pritisk na svetovno najbolj ogrožene vrste in tega se pogosto ne zavedamo. Modeliranje nakazuje negativen vpliv za skoraj polovico (47%) vseh globalno ogroženih kopenskih sesalcev in približno četrtino (23,1%) globalno ogroženih ptic. Mnoge izmed teh vrst so že sedaj na robu izumrtja in brez ukrepanja se lahko dodaten pritisk izkaže za prelomno točko.

»To je prva ocena števila ogroženih vrst, na katere imajo podnebne spremembe velik negativen vpliv« je povedal Dr. Stuart Butchart iz BirdLife International in soavtor članka. »Rezultati so alarmantni in kažejo na to, da bodo podnebne spremembe zaostrile obstoječe grožnje za številne vrste, s tem pa drastično povečale varstvene izzive«.

Več o učinku podnebnih sprememb si lahko preberete v članku na spletni strani BirdLife International.

Ne zamudite!
Društvo bo to poletje Krakovski nasip v Ljubljani okrasilo s čudovitimi fotografijami ptic in izsledki najnovejših raziskav o vplivih podnebnih sprememb na ptice. Glavni vir bodo prav Glasniki (The Messengers) in izsledki raziskave, ki jo predstavljamo v tem prispevku.

Projekt izvajamo skupaj z National Audubon Society in BirdLife International ter s podporo U.S. Embassy Ljubljana in Visit Ljubljana.

Evropska noč raziskovalcev

Slovenski konzorcij, ki ga sestavljajo Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, je bil izbran za izvedbo projekta Noč raziskovalcev, ki bo tokrat potekal pod sloganom »Znanost za življenje«. Dogodek bo potekal zadnji petek v septembru, 30. 9. 2016, od popoldanskih do nočnih ur v sedmih slovenskih mestih hkrati – v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Kopru, Brežicah, Ljutomeru in Novi Gorici.

2016_28_9_dezevnik_meritev_tilenbasle

Meritve tekom raziskave na malem deževniku v okviru projekta LIVEDRAVA.
foto: Tilen Basle

Osrednji namen projekta je popularizirati poklic raziskovalca, znanstvenika in ga približati širši javnosti, zlasti mladim. Projekt skozi vrsto aktivnosti ozavešča o družbeno pomembni vlogi raziskovalcev, znanosti in vplivu le-te na vsa področja človekovega delovanja. Obenem seznanja z vrsto evropskih pa tudi nacionalnih programov financiranja in drugih aktivnosti, namenjenih razvoju kariere raziskovalcev, raziskovalnemu delu, opremi in atraktivnih delovnih pogojev. Dogodek je tako zanimiv za vse, ki jih zanima, “kako deluje” in kaj znanost pomeni za naša življenja. Je izjemna priložnost zlasti za mlade, ki jim pomaga spoznati različne vidike atraktivnega poklica raziskovalca, ki odpira vrsto kariernih možnosti. Skozi eksperimente, predstavitve, delavnice za odrasle in otroke, vodene izlete v laboratorijih, kvize o znanosti in podobno, bodo obiskovalci imeli priložnost na interaktivni način navezati stik z raziskovalci in spoznati njihov prispevek k družbi.

Na dogodku se bo predstavil tudi DOPPS. Za vas smo pripravili ogled naravnega rezervata Iški morost (pričetek ob 17:30), v Cityparku v Ljubljani pa vas vabimo, da nas obiščete na stojnici, kjer bomo predstavljali raziskovanje in varstvo ptic v Sloveniji (od 14. do 21. ure). Vljudno vabljeni na katerega izmed mnogih dogodkov zelo pestrega programa!

Več informacij o dogodkih najdete na spletni strani ZNANOST ZA ŽIVLJENJE.