Arhiv oznak: reka Drava

Dan odprtih vrat kolonije čiger

, Novice

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

 

Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Zakaj navadna čigra?
Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

, Novice

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

BioBlitz – 24 ur za reko Muro

, Novice

»Bio« pomeni »življenje« in »Blitz« pomeni »nekaj storiti zelo hitro in intenzivno«. Skupaj sestavljata »BioBlitz«. Od 10. do 11. junija 2016 bomo ponovno raziskovali, ustvarjali, eksperimentirali, opazovali … ob reki Muri!

2016_BioBlitz

Namen dogodka BIOBLITZ – 24 UR Z REKO MURO je, da skupina znanstvenikov, naravoslovcev in prostovoljcev iz različnih društev in ustanov skupaj z otroki vrtcev in šol ter domačini 24 ur preživi ob reki Muri. V tem dnevu na terenskem popisu spoznajo biotsko pestrost, posebnosti in lepote reke Mure. Izvedene bodo številne tematske eksperimentalne in ustvarjalne delavnice, vodeni raziskovalni sprehodi, terenski popisi vrst, predavanja, dokumentarni filmi in razstave v naravi za vse generacije.

Na dogodku se bo predstavilo tudi naše društvo, za vse obiskovalce pa smo pripravili tudi nekaj aktivnosti, na katere vas prav lepo vabimo. Ob 9:30 uri bomo skupaj z JZ Krajinskim parkom Goričko organizirali Spoznavanje ptic in poplavnih gozdov med Veržejem in Vučjo vasjo, katerega bomo ponovili ob 19. uri. V sklopu »Noč dokumentarnega filma« bomo ob 21:10 skupaj z JZ Krajinski park Goričko predvajali dokumentaren film »Upkač« ob 21:30 pa vam bomo predstavili film »Reka Drava – darilo narave za vse generacije«.

Več informacij o dogodku najdete v priloženem vabilu ali na spletni strani ZRSVN, hkrati pa vas vabimo da si ogledate bogat program aktivnosti in se nam pridružite pri raziskovanju reke Mure!

Otoki na Ptujskem jezeru pripravljeni na novo gnezditveno sezono

, Novice

V nedeljo, 27. septembra 2015 smo na otokih Ptujskega jezera izvedli prostovoljno delovno akcijo, katere namen je bil otoke očistiti zarasti in jih tako pripraviti na novo gnezditveno sezono v prihodnjem letu. Otoki so pomembno in tudi zadnje redno gnezdišče celinske populacije navadne čigre v Sloveniji, kot tudi pomembno gnezdišče za rečnega galeba in številne vrste rac.

2015_10_13_akcija_ptuj_malca_evahorvat

Zaslužena malica po opravljenem delu.
foto: Eva Horvat

Akcije se je udeležilo 23 prostovoljcev, ki so v dobrih 5 urah dela otoke »slekli«. Na »Novem otoku« so s pomočjo strižne kosilnice pokosili in iz otoka odstranili vso visoko in gosto rastlinje, medtem pa so na preostalih treh otokih s puljenjem odstranili vso vegetacijo, ki je v celoti ali delno pričela zaraščati golo prodnato površino. Letos so tako v okviru akcije tudi prvič očistili dva nova, prodnata otoka, ki bila ustvarjena v letu 2014 in sta v letošnjem letu že gostila prve pernate gnezdilke. Skupaj so prostovoljci za gnezdenje pripravili 3.000m2 površin.

Otoki so sedaj pripravljeni za naše goste, navadne čigre, rečne galebe in ostale pernate prebivalce. Posebna zahvala gre vsem udeležencem akcije, prostovoljcem, brez katerih takšno upravljanje z otoki ne bi bilo mogoče.

Akcija je potekala v okviru projekta LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882.

Reka Drava: darilo narave za vse generacije

, Novice

V mesecu aprilu smo predstavili prvi kratek videospot z naslovom Reka Drava: darilo narave za vse generacije, danes pa vam predstavljamo drugega. Videospota sta napovednika za prihajajoč kratek dokumentarec, ki bo izšel v mesecu septembru tega leta. Videospot je nastal v okviru projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). Vabljeni k ogledu!

Videospot in druge videoposnetke, ki so nastali v okviru projekta LIVEDRAVA si lahko ogledate v naši videogaleriji.

Sobota v znamenju naravovarstvenih akcij

, Novice

V soboto, 28. marca 2015, je Severnoprimorska sekcija DOPPS organizirala delovno akcijo postavljanja prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju, Štajerska sekcija pa je medtem uredila peščene stene za breguljko in vodomca ob reki Dravi.

Da bodo ptice imele kje »sedeti«…

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže. foto: DOPPS

Prostovoljci so postavili štiri metre visoke akacijeve preže.
foto: DOPPS

Sobotne delovne akcije na Ajdovskem polju, ki jo je organizirala Severnoprimorska sekcija, se je udeležilo devet prostovoljcev. S skupnimi močmi in delovno vnemo so postavili 38 štirimetrskih akacijevih hlodov ter tako v močno degradirano kmetijsko krajino vrnili nekaj struktur in s tem življenja. Ta sedaj izgleda veliko prijaznejše, novih struktur pa se bodo zagotovo razveselili tudi črnočeli srakoperji in druge živali. Že med postavljanjem prež so jih odkrile šmarnice, ki so na njih zadovoljno posedale.

Peter Krečič, soorganizator akcije: “Izjemno sem vesel, da smo akcijo uspešno zaključili. Je pa to zgolj ena faza v sklopu širšega projekta izvajanja varstvenih ukrepov za ohranitev črnočelega srakoperja v Vipavski dolini, ki je trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Veselim se že povratka teh ptic s selitve, hkrati pa vse zainteresirane vabim k sodelovanju.”

2015_3_31_bregulja_zumrova_gregor_subic

Prostovoljci so ob reki Dravi uredili približno 110 metrov peščenih sten.
foto: Gregor Šubic

… in gnezditi!

Medtem ko so kolegi na Ajdovskem polju v zemljo zasajali preže, so prostovoljci Štajerske sekcije na drugem koncu Slovenije ob brežine reke Drave zasajali motike, krampe in drugo orodje. S skupnimi močmi so ponovno uredili približno 110 metrov peščenih rečnih brežin, ki bodo breguljkam in vodomcem omogočili gnezditev. V akciji je sodelovalo 14 prostovoljcev, ki so delo ob sončnem sobotnem dnevu končali v nekaj urah.

“Urejanje rečnih brežin za breguljko in vodomca je ena najstarejših prostovoljnih akcij Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Brez pomoči številnih generacij prostovoljcev bi breguljka z reke Drave izginila že dolgo tega, saj se peščene stene zaradi spremenjene rečne dinamike ne tvorijo več,” je povedal Tilen Basle, organizator akcije.

Akcija ob reki Dravi je potekala v sklopu projekta LIVEDRAVA: Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882).

Projekt LIVEDRAVA smo predstavili na 25. Mišičevem vodarskem dnevu

, Novice

4. decembra 2014 je v veliki dvorani Narodnega doma Maribor potekal letošnji jubilejni 25. Mišičev vodarski dan. 250 udeležencev iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške se je udeležilo tega srečanja, ki je namenjeno vsem strokovnjakom vodnogospodarskih, projektantskih, raziskovalnih in načrtovalskih organizacij, javnih in upravnih služb in vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda.

2014_12_12_MIsicev_dan_JureKorez

Dr. Damijan Denac je na dogodku predstavil dosedanje delo na projektu LIVEDRAVA.
foto: Jure Korež

Predstavili smo projekt LIVEDRAVA

Na dogodku je bilo pripravljenih 34 pisnih referatov, od katerih jih je bilo 15 predstavljenih tudi s prezentacijami na srečanju. Glavni sklopi letošnjega vodarskega dne so bili: Strategija upravljanja z vodami, Poplave v letu 2014, Financiranje vodarskih projektov in Aktualni projekti s področja upravljanja z vodami in urejanje voda. V slednjem sklopu je imel prezentacijo tudi DOPPS – predstavili smo dosedanje rezultate projekta LIVEDRAVA.

»Organizatorja dogodka – Vodnogospodarsko podjetje DRAVA, Ptuj in VGB Maribor – sta ponovno opravila odlično delo in omogočila, ne le da udeleženci slišijo novosti z omenjenih področij, temveč, da se tudi v živo srečajo, izmenjajo poglede in ideje za prihodnost. Čestitamo!« je o dogodku povedal Damijan Denac.

Več o dosedanjih rezultatih projekta LIVEDRAVA lahko najdete v referatu, katerega smo predstavili na dogodku.

Dosedanji rezultati projekta LIVEDRAVA (pdf)

Reka Drava ima več prostora zase in za svoje prebivalce.

, Novice

Nižinski del reke Drave je nekoč sestavljala glavna struga, ki jo je prepletalo mnogo manjših stranskih rokavov. Ti so predstavljali edinstvena življenjska okolja za mnoga živa bitja, hkrati pa so rokavi ob narasli vodi to posrkali vase in tako preprečili razlivanje reke. Ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Dravi se je ta proces naravne zaščite pred poplavami okrnil, hkrati pa so mnoge živali izgubile dragocen življenjski prostor. Danes poskušamo z konkretnimi naravovarstvenimi akcijami ponovno oživiti te procese in reki vrniti življenje.

2014_11_10_rokav_Drava_Dominik_Bombek

V stranski rokav pri Vurberku ponovno teče voda iz reke Drave.
foto: Dominik Bombek

Brez vode ni življenja!

V začetku novembra smo v okviru projekta LIVEDRAVA zaključili prvo izmed treh predvidenih renaturacij rečnih rokavov na reki Dravi. Mrtev rečni rokav pri Vurberku, skozi katerega že dolgo ni tekla voda, smo odprli in tako vzpostavili ponoven pretok vode. S tem bomo ugodno vplivali na mehkolesno loko in številna druga živa bitja. Vodomec in mali martinec bosta v živem rokavu našla odlično mesto za prehranjevanje, številne ribe primerno drstišče, hkrati pa bo rokav predstavljal nov življenjski prostor za mnoge dvoživke, kačje pastirje in ostale žuželke.

Nova spoznanja prenašamo v prakso.

Na nasproti strani rečnega rokava v Vurberku smo prav tako pričeli z odstranjevanjem kamnometa na levem bregu reke Drave. Z odstranitvijo kamnometa bomo ponovno omogočili bočno erozijo reke, ki bo tako ustvarila primeren življenjski prostor za gnezdenje vodomca in breguljke. S tem bomo reki dali tudi več prostora, s čimer bo v primeru visokih voda uspešneje zadrževala vodo znotraj svoje struge. Gre za prvi tovrsten primer odstranjevanja kamnometa z naravovarstvenim ozadjem v Sloveniji.

Vsa dela potekajo v sklopu akcije C.8 – Obnova rečnih brežin in akcije C.9 – Izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca projekta LIVEDRAVA, ki je sofinanciran iz evropske Life+ sheme. Z omenjenimi akcijami bomo izboljšali življenjski prostor za številne ogrožene vrste živali in rastlin, hkrati pa pripomogli k boljši protipoplavni varnosti ob reki Dravi.

Renaturacije rek po vsej Evropi prinašajo novo življenje v evropske vode

, Novice

Obiskali smo zaključno konferenco projekta Vindel River LIFE na Švedskem

Reka

Sodobni projekti renaturacij rekam po vsej Evropi vračajo njihovo nekdanjo podobo.
foto: Tilen Basle

Po desetletjih preteklih regulacij rek, ki so imeli na biotsko pestrost in dinamiko rek dramatične posledice, danes po vsej Evropi potekajo aktivnosti za ponovno oživitev teh edinstvenih ekosistemov. V okviru projekta LIVEDRAVA smo se med 22. in 24. septembrom 2014 udeležili konference o renaturaciji rečnih strug s pomenljivim naslovom »Ponovno oživljanje voda«, ki je potekala v švedskem mestecu Lycksele.

 
Namen konference je bil izmenjava izkušenj, pridobljenih tekom številnih evropskih naravovarstvenih projektov. Predavatelji so predstavili rezultate renaturacij rečnih strug iz Irske, Škotske, Anglije, Švedske, Finske, Nemčije, Češke in Slovenije.

Konferenca

Konferenca je združila več kot 30 evropskih strokovnjakov.
foto: Tilen Basle


 
Dogodka se je udeležil tudi Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS, ki je predstavil dosedanje raziskave in delo društva na reki Dravi ter prihodnje načrte v okviru projekta LIVEDRAVA. O svojih vtisih pravi: »Konferenca se je odvila v resnično pozitivnem in sproščenem vzdušju, ter je ponudila vpogled v različne metode in načine doseganja skupnega cilja – rekam vrniti življenje. Vrniti življenje, ki jim ga je s svojimi posegi v preteklosti odvzel človek.”

 

Uspešen švedski projekt renaturacije več kot 40 kilometrov rečnih odsekov v porečju reke Vindel

Konferenca je bila organizirana ob zaključku LIFE+ projekta Vindel River LIFE, ki so ga med letoma 2010 in 2014 vodili naši švedski kolegi. Cilj projekta je bil renaturacija pritokov reke Vindel, ki so bili v preteklosti regulirani in kanalizirani za potrebe spravljanja lesa. Reke in potoki so zato izgubili svojo strukturiranost, s tem pa je iz njih izginilo tudi življenje.

Svedska renaturacija

Z obnovo struge in odstranitvijo jezov so znova odprli selitvene poti za potočne postrvi in losose.
foto: Tilen Basle

Uničujoči posegi v strugo reke so imeli največji vpliv na nekatere vrste sladkovodnih školjk in ribe, predvsem na seleče se potočne postrvi in losose. Slednji se iz morja vračajo v reke, kjer se drstijo in odlagajo ikre. S projektom so renaturirali odseke strug na 19 pritokih reke Vindel v skupni dolžini 44 kilometrov in odstranili 18 jezov, ki so preprečevali selitev prej omenjenim vrstam rib. S tem so zanje odprli več kot 250 kilometrov rečnih strug, v katere se zdaj lahko ponovno vračajo.

Tilen Basle zaključuje: “Ob koncu konference smo se nekako vsi strinjali, da niso reke tiste, ki potrebujejo upravljanje, temveč ga potrebujemo predvsem mi sami – ljudje. Napake, kot smo jim bili priča v preteklih posegih v struge številnih evropskih rek, se ne smejo ponoviti, saj je danes za njihovo odpravljanje potreben neverjeten trud, največjo ceno za njih pa je plačala narava.«