Slovenski konzorcij, ki ga sestavljajo Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Nacionalni inštitut za biologijo in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, je bil izbran za izvedbo projekta Noč raziskovalcev, ki bo tokrat potekal pod sloganom »Znanost za življenje«. Dogodek bo potekal zadnji petek v septembru, 30. 9. 2016, od popoldanskih do nočnih ur v sedmih slovenskih mestih hkrati – v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Kopru, Brežicah, Ljutomeru in Novi Gorici.
Meritve tekom raziskave na malem deževniku v okviru projekta LIVEDRAVA. foto: Tilen Basle
Osrednji namen projekta je popularizirati poklic raziskovalca, znanstvenika in ga približati širši javnosti, zlasti mladim. Projekt skozi vrsto aktivnosti ozavešča o družbeno pomembni vlogi raziskovalcev, znanosti in vplivu le-te na vsa področja človekovega delovanja. Obenem seznanja z vrsto evropskih pa tudi nacionalnih programov financiranja in drugih aktivnosti, namenjenih razvoju kariere raziskovalcev, raziskovalnemu delu, opremi in atraktivnih delovnih pogojev. Dogodek je tako zanimiv za vse, ki jih zanima, “kako deluje” in kaj znanost pomeni za naša življenja. Je izjemna priložnost zlasti za mlade, ki jim pomaga spoznati različne vidike atraktivnega poklica raziskovalca, ki odpira vrsto kariernih možnosti. Skozi eksperimente, predstavitve, delavnice za odrasle in otroke, vodene izlete v laboratorijih, kvize o znanosti in podobno, bodo obiskovalci imeli priložnost na interaktivni način navezati stik z raziskovalci in spoznati njihov prispevek k družbi.
Na dogodku se bo predstavil tudi DOPPS. Za vas smo pripravili ogled naravnega rezervata Iški morost (pričetek ob 17:30), v Cityparku v Ljubljani pa vas vabimo, da nas obiščete na stojnici, kjer bomo predstavljali raziskovanje in varstvo ptic v Sloveniji (od 14. do 21. ure). Vljudno vabljeni na katerega izmed mnogih dogodkov zelo pestrega programa!
Vsako leto se člani DOPPS zberejo na Letnem zboru članov, kjer se v nekaj urah povzame dogajanje preteklega leta. Letošnje srečanje je potekalo v petek, 3. aprila 2015, v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zbora se je udeležilo 44 članov.
Letošnje skupščine se je udeležilo 44 članov DOPPS. foto: Peter Legiša
Uvodnemu pozdravu in nagovoru predsednika DOPPS Rudolfa Tekavčiča so sledili slikoviti povzetki društvenih aktivnosti ter dosežkov v preteklem letu.
Leto 2014 v znamenju številnih raziskav
Spremljanje stanja in varstvo ptic ter njihovih habitatov sodijo med osrednje društvene dejavnosti, o dogajanju v preteklem letu je poročal Varstveno ornitološki sektor DOPPS, ki je s pomočjo številnih prostovoljcev uspešno izvedel mnogo popisov in raziskav. V okviru projekta SIMARINE-NATURA smo zaključili telemetrijo sredozemskih vranjekov in pripravili strokovne podlage predloga morskih območij IBA za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Z GPS oddajnikom smo opremili črno štorkljo – Frančka, ki nam je že pomagal razkriti kar nekaj tančic iz skrivnostnega življenja teh ptic.
Naravni rezervati – z ljubeznijo do narave
Leto 2014 je bilo prelomno za Naravni rezervat Škocjanski zatok, saj se je v oktobru začela že težko pričakovana gradnja objektov. Pod okriljem projekta LIVEDRAVA nastaja Naravni rezervat Ormoške lagune, kjer smo v preteklem letu izvedli in zaključili z urejanjem habitata, dovodom vode v lagune in vzpostavitvijo osnovne infrastrukture za obiskovalce. Bilo je opravljeno veliko dela, vendar ga prav toliko še čaka in s prav takšno vnemo smo stopili tudi v leto 2015.
V prostovoljstvu je moč
V preteklem letu smo na društvu ustanovili novo, Dolenjsko sekcijo, ki kot ostale sekcije z različnimi aktivnostmi vestno in s srcem skrbi za ozaveščanje ter spodbujanje ljudi do ohranjanja narave. Za širšo javnost smo skupaj izvedli 24 predavanj in 42 izletov, ki se jih je udeležilo 1.089 ljubiteljev ptic in narave. Ker se na društvu zavedamo, da “na mladih svet stoji” smo organizirali tudi dva tabora za mlade ornitologe in ornitološki vikend Pomurske sekcije.
Podelili smo priznanja v treh kategorijah
Zlati legat je nagrada, ki jo DOPPS podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno doma ali na tujem. Na letošnjem zboru članov smo Zlatega legata za delo objavljeno v letu 2013 podelili Davorinu Tometu, Alu Vrezcu in Dejanu Bordjanu, avtorjem knjige Ptice Ljubljane in okolice.
Nagrado Aviana 2014 je prejela Vaška skupnost Loka, ki je ustanovila društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi. foto: Peter Legiša
Priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, izvedeno samoiniciativno in nesebično, je letos prejela Vaška skupnost Loka. Vaščani Loke so se samoiniciativno zavzeli za ohranitev gnezdišča velike uharice nad vasjo in jo prepoznali kot vrednoto in razpoznavni znak vasi. Njihova opredelitev in zavzemanje pa za razliko od mnogih ni ostala le načelna in teoretična ampak se je kmalu pokazala s konkretnimi dejanji. Dosegli so, da se je nelegalno plezališče, ki bi lahko ogrozilo veliko uharico, zaprlo in da bodo klini odstranjeni. Prav tako so ustanovili društvo Gugo, kakor oni imenujejo veliko uharico, ki je namenjeno ohranjanju tradicionalnih izročil vasi in si gugota izbrali za simbol društva in vasi.
V tretji kategoriji “Ornitolog leta 2014” smo podelili dve priznanji, in sicer Mateju Gamserju za največje število opaženih in v spletno bazo NOAGS vnešenih vrst (kar 271), in Dejanu Bordjanu za največje število vnešenih opazovanj (preko 5.000).
Predstavili smo nov videospot o reki Dravi
Ob zaključku tokratnega letnega zbora članov smo zbranim predstavili videospot z naslovom Drava – darilo narave za vse generacije, ki je izšel v okviru projekta LIVEDRAVA, Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882). Videospot predstavlja življenje ob reki in dolgoletni trud članov in prostovoljcev društva za njegovo ohranitev, hkrati pa napoveduje izid kratkega dokumentarnega filma, ki bo izšel v septembru 2015.
Povzetke nekaterih dosežkov preteklega leta lahko preberete v publikaciji Letimo skupaj! – Naši dosežki v letu 2014, ki je izšla v začetku marca 2015.
Obalna območja so prostor za razvoj turizma, industrije, ribolova in prometa, a so hkrati tudi izjemno okoljsko občutljiva. foto: Borut Mozetič
Minuli konec tedna sta potekala dva mednarodna okoljska dneva, namenjena ozaveščanju o izjemnem pomenu in ranljivosti morskih ekosistemov. Dogodkom ob Mednarodnem dnevu čiščenja obal in Sredozemskem dnevu obale se je s svojimi aktivnostmi pridružil tudi DOPPS.
Sredozemski dan obale v Kopru obeležili s posvetom
Namen Sredzemskega dneva obale je krepitev zavesti o pomenu in ogroženosti obale kot naravnega in gospodarskega vira. Poteka vsako leto 25. septembra kot obletnica ratifikacije Protokola o celovitem upravljanju z obalo (ICZM Protokol), ki ga Slovenija leta 2009 ratificirala kot prva sredozemska država.
Slovensko okoljsko ministrstvo je dogodek obeležilo v petek, 19. 9. 2014, z organizacijo posveta v Kopru. Na dogodku so predstavniki različnih državnih institucij predstavili državne okvirje za upravljanje z obalnim in morskim območjem ter programe, ki bodo v novi finančni perspektivi 2014-2020 omogočali financiranje različnih projektov v povezavi z morjem.
Sredozemski vranjek, ki je razširjen le v Sredozemskem in Črnem morju, je med drugim ogrožen zaradi onesnaževanja morja z nafto in odpadki, izgube življenjskega prostora ter prekomernega ribolova. foto: Iztok Škornik
Posveta se je udeležila tudi predstavnica DOPPS, dr. Urška Koce, saj se na društvu zavedamo pomena in ranljivosti morskega ekosistema. Osrednje društvene dejavnosti na tem področju trenutno potekajo pod okriljem projekta SIMARINE-NATURA.Projekt je namenjen vzpostavitvi morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) v Sloveniji.
Več kot 600.000 prostovoljcev po vsem svetu proti onesnaževanju morja in obal
Že dan kasneje, v soboto 20. 9., pa je na Obali potekala tudi čistilna akcija v okviru mednarodne pobude Čista obala 2014. Skrb za morske organizme in morski ekosistem že 29. leto zapored povezuje prostovoljce z vsega sveta, ki ob Mednarodnem dnevu čiščenja obal sodelujejo na največji prostovoljni čistilni akciji obal morij, rek in jezer na svetu.
Samanta Makovac iz Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, ki je tudi pridruženi upravičenec projekta SIMARINE-NATUARA, je o svojih vtisih z letošnje čistilne akcije povedala: »Kljub slabemu vremenu, je bilo vzdušje na čistilni akciji pozitivno. Zbralo se je veliko prostovoljcev različnih starosti, ki so v škornjih in z dežniki čistili obalo. Po čiščenju smo imeli čas tudi za druženje, za kar so organizatorji dobro poskrbeli. Takšne akcije so vedno dobrodošle in jih seveda v Krajinskem parku Strunjan podpiramo.«
Poleg čiščenja so tovrstne akcije pomembne tudi za zbiranje podatkov o količini in vrstah odpadkov. Zaradi enotnega načina zbiranja in beleženja pa so podatki o odpadkih primerljivi tudi med leti.
Po nekaterih podatkih naj bi zaradi odpadkov letno poginilo med 700.000 in milijonom ptic, tudi v odprtih morjih pa so našli organizme, ki so imeli polne želodce plastike. Ogroženi so predvsem veliki sesalci (kiti, delfini), pa tudi ribe, želve in drugi morski organizmi.
We use cookies to ensure that we give you the best experience on our website. If you continue to use this site we will assume that you are happy with it.Ok
