Arhiv oznak: SIPKK

Zvoki pomladi izginjajo

, Novice

Predvsem spomladi, ko se vrnejo selivke, nam dneve popestri glasno petje številnih vrst ptic. Ste opazili, da v zadnjih letih ti napevi postajajo vse tišji in manj raznovrstni?

Zaradi vsesplošnega upada populacij ptic in sprememb v združbi zaradi globalnih podnebnih sprememb so se zvočne lastnosti v krajini spremenile, spremembe pa pričakujemo tudi v prihodnje. Večina novih raziskav kaže, da se spomladanski zvoki spreminjajo – v severni Ameriki in Evropi ptičji napevi ob zori postajajo tišji in manj raznovrstni.

Če nam zaskrbljujoče številke objavljene v Rdečem seznamu ogroženih vrst ptic niso odprle oči, nas bodo morda naša ušesa »pripeljala« do spoznanja, da je čas za spremembe. Vedno tišja pomlad opozarja na negativne spremembe v našem okolju, ki jih ne smemo ignorirati.

Spremembe zvočnih lastnosti krajine med drugimi raziskuje mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Univerze Vzhodna Anglija (UEA). Razvili so novo tehniko za prepoznavanje sprememb zvočnih lastnosti krajine in rekonstruirali zvočne posnetke za več kot 200.000 območij v zadnjih 25 letih. Uporabili so kombinacijo podatkov iz vsakoletnih popisov ptic opravljenih v Severni Ameriki in Evropi (tudi podatke Slovenskega indeksa ptic kulturne krajine, popisa, ki ga pri nas izvajamo že od leta 2007) in zvočnih posnetkov posameznih ptic v naravi.

Za rekonstrukcijo zgodovinskih posnetkov so uporabili zvočne posnetke s spletne podatkovne baze z napevi in oglašanjem ptic Xeno-canto in podatke zbrane med vsakoletnimi popisi.

Ugotovili so vsesplošen upad v zvočni raznovrstnosti in intenziteti zvočne krajine, ki so posledica sprememb in sestave skupnosti ptic, rezultati pa sovpadajo z upadom populacij ptic. Pomlad postaja vse tišja in tako je ključna povezava med človekom in naravo vedno bolj oskrunjena.

Ptičje petje je eno izmed ključnih zvokov v naravi, ki vpliva na izboljšanje našega počutja in vzpostavljanje ter ohranjanje naše povezave z naravo. Zaradi hitre urbanizacije, spremenjenih družbenih norm in vse več preživetega časa za raznimi elektronskimi napravami smo ljudje danes premalo v stiku z naravo.

»Zmanjševanje povezanosti človeka z naravo prispeva h globalni okoljski krizi. Če smo premalo v stiku z naravo, nam lahko zanjo postaja vseeno in posledično ne opazimo številnih groženj, ki bodo imele velik vpliv tudi na nas.« je povedala dr. Morrison, raziskovalka UEA.

Če groženj ne bomo prepoznali in se jih zavedali bomo težko uvajali spremembe s katerimi jih bomo odstranili ali vsaj omilili. Zato preživljajmo čas v naravi, bodimo pozorni na morebitne spremembe in opazujmo ptice, ki so odlični indikatorji stanja narave. Potrudimo se, da bo vsak posameznik po svojih močeh čim več prispeval k ohranjanju narave.

Ptice kmetijske krajine izginjajo

, Sporočila za javnost

Letošnje leto smo s pomočjo popisov za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) sedmo leto zapored znova spremljali stanje gnezdilk slovenske kmetijske kulturne krajine. Rezultati so zaskrbljujoči. V obdobju od leta 2008 se je skupna številčnost 29 značilnih gnezdilk slovenske kmetijske krajine zmanjšala za več kot 20 odstotkov!

Črnočeli srakoper

Vrste, kot so veliki škurh, črnočeli srakoper (na fotografiji) in vrtni strnad, so pri nas na robu izumrtja, saj jih je letos gnezdilo le še nekaj parov.
foto: Peter Buchner

SIPKK v letu 2014 znaša 78,1, kar je za 0,8% slabše kot v letu 2013 in za 21,9% slabše, kot v letu 2008. Najslabše gre travniškim vrstam, ki imajo za isto obdobje indeks 62,8. Večina travniških vrst očitno doživlja upad, repnik ima denimo indeks le 26,4 glede na leto 2008 (100 bi pomenilo, da ni spremembe populacije oziroma, da smo prešteli enako število repnikov). Slabo gre tudi gozdnim vrstam v kmetijski krajini in pticam, ki gnezdijo v mejicah.

V Sloveniji so tri vrste, značilne za kmetijsko krajino, v preteklih treh desetletjih letih kot gnezdilke celo izumrle – to so travniška cipa, južna postovka in zlatovranka, ki pa je letos po skoraj 10 letih prvič znova gnezdila na Goričkem.

Glavni razlogi za upad travniških vrst ptic so zmanjševanje obsega travnikov, njihovo intenziviranje ter izsekavanje mejic. Z upadom populacij ptic kmetijske krajine se sooča cela Evropa; od leta 1980 do 2012 so upadle za 54 odstotkov. Posebno velike težave imajo predvsem vrste, ki so se v preteklih stoletjih specializirale za življenje v okoljih s tradicionalnim in posebnim načinom upravljanja, kot so pozno košeni vlažni travniki, suhi kraški pašniki in stari visokodeblni sadovnjaki.

Dr. Primož Kmecl, koordinator projekta: “Relativno strm uprad številčnosti ptic kmetijske krajine je značilen za vso Evropo in je v večini primerov posledica intenzifikacije kmetijstva in njenih posrednih učinkov. Podobno smo opazili tudi v Sloveniji, v zadnjih letih pa lahko te spremembe tudi znanstveno ovrednotimo. Nujno potrebne so raziskave vzrokov za te upade, ustrezne ukrepe pa moramo čim prej prenesti v prakso.”

Natančni razlogi za zmanjševanje številčnosti se med različnimi vrstami ptic razlikujejo, prav tako pa razlike opažamo tudi med posameznimi območji. Na društvu zato v zadnjih letih z ekološkimi raziskavami intenzivno raziskujemo nekatere izmed najbolj kritičnih vrst, kot sta veliki skovik in smrdokavra na Goričkem ter vrtni strnad na Krasu. Vzpostavljamo tudi sodelovanje z lokalnimi kmeti in organizacijami, da bi poiskali rešitve, ki bi preživetje in preživljanje na teh območjih omogočilo tako pticam kot tudi domačinom.

Popise za določitev SIPKK sicer opravljamo na skupno 103 vnaprej določenih površinah, ki so razporejene na kmetijski krajini po celotni Sloveniji. Ta zalogaj vsako leto zmoremo s pomočjo predanega dela usposobljenih prostovoljcev društva. Projekt sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija, naročnik pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poročilo Monitoringa za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – 2014 (pdf)

421 milijonov ptic manj

, Novice
Domači vrabec

Domači vrabec je splošno razširjena ptica, katerega lahko Evropejci v zadnjih 30 letih opazujemo vse redkeje, opozarjajo raziskovalci.
foto: Aleksander Kozina

Nedavno objavljena znanstvena študija je pokazala, da je leta 2009 v primerjavi z letom 1980 v Evropi živelo kar 421 milijonov ptic manj. Najbolj opazni so predvsem upadi nekaterih splošno razširjenih vrst ptic kot so domači vrabec, škorec, poljski škrjanec in jerebica.

Skupina raziskovalcev je v znanstveni reviji Ecology Letters objavila članek o poteku in značilnostih izjemno hitrih upadov ptic v Evropi v zadnjih 30 letih, kar je nov dokaz pospešenega upadanja biotske pestrosti po vsem svetu. V raziskavi so za analizo uprabili podatke že več desetletij trajajočega spremljanja stanja populacij ptic v evropski kulturni krajini, kateremu se je leta 2007 za Slovenijo pridružil tudi DOPPS.

Največji delež zmanjšanja so raziskovalci pripisali nekdaj splošno razširjenim pticam v kmetijski kulturni krajini, katerih številčnost je upadla zaradi intenzifikacije kmetijstva, dobro raziskani pa so tudi že nekateri drugi pomembni viri ogrožanja.

Bela štorklja

Število belih štorkelj se v Evropi v zadnjih letih počasi povečuje, kar je med drugim rezultat uspešnih naravovarstvenih ukrepov.
foto: Dejan Bordjan

Populacije nekaterih redkih vrst so v zadnjih letih znova narasle

Analize podatkov pa so podale tudi nekaj nekaj razveseljivih rezultatov. Število osebkov vrst kot so rjavi lunj, kanja in krokar je namreč v zadnjem desetju poraslo. Raziskovalci menijo, da so razlogi predvsem v neposrednih naravovarstvenih ukrepih v naravi in boljšem pravnem varstvu.

Richard Gregory, vodja skupine za monitoring vrst in raziskave pri britanskem partnerju BirdLife RSPB: “Redkejšim vrstam, ki jih obravnavamo v tej študiji in katerih populacije naraščajo, so pomagali naravovarstveni ukrepi po vsej Evropi. Bela štorklja in rjavi lunj, na primer, imata v Evropski uniji zagotovljeno visoko raven varstva, zato se njuna številčnost povečuje. Sočasni ohranitveni ukrepi in pravno varstvo vseh ptic in njihovih življenjskih okolij so zato nujno potrebni za zaustavitev zmanjševanja njihovega števila.”

 

Zmanjšanje števila splošno razširjenih vrst bo verjetno dolgoročno škodljivo tudi za ljudi

Raziskovalci so v razpravi opozorili, da so ukrepi naravovarstvenikov pogosto usmerjeni predvsem k ohranjanju redkih in ogroženih vrst. Zaradi njihovega hitrega upadanja, pa bi v prihodnje več naporov morali usmeriti tudi v ohranjanje splošno razširjenih vrst. Te ptice so namreč pomembne zaradi svojih vlog, ki jih imajo in opravljajo v ekosistemih.

Vodilni avtor članka, Richard Inger, iz Univerze v Exetrju, pojasnjuje ta pomembni vidik: “Zelo hitro zmanjševanje števila sicer splošno razširjenih vrst ptic je zelo zaskrbljujoče, saj je to skupina ptic, od katerih imamo ljudje največjo korist. Vse bolj jasno namreč postaja, da je interakcija z naravo osrednjega pomena za zagotavljanje dobrobiti človeka, tako veliki upadi pa bodo verjetno za našo družbo zelo škodljivi.”

Zaključil se je projekt BioDiNet

, Novice

Zaključil se je projekt BioDiNet, kjer je DOPPS sodeloval kot partner. Glavni cilj projekta je bil vzpostavitev programov in smernic za trajnostni razvoj območja z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine čezmejnega prostora, predvsem Istre in Krasa.

Oktobra 2014 se je zaključil triletni projekt BioDiNet – Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Na projektu je sodelovalo dvanajst partnerjev, ki so s svojimi aktivnostmi prispevali k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem domačih živali, sort kulturnih rastlin in ekosistemov, ki ključno prispevajo k tradicionalni podobi območja.

Raziskave ptic na suhih travnikih Krasa

Raziskovalni del projekta je bil osredotočen na proučevanje biotske pestrosti kraških travišč. DOPPS je izvajal raziskave za ugotavljanje vpliva intenzivnosti paše na prisotnost različnih vrst ptic.

Podatki monitoringa ptic kmetijske krajine (SIPKK) kažejo, da v kmetijski krajini posebej naglo upada številčnost populacij ptic, vezanih na različne travniške površine. Dejavnikov, ki vplivajo na upad številčnosti populacij je več, eden najpomembnejših je izguba življenjskega prostora, torej travnikov. Izgubo travniških površin lahko povzročijo: izguba kvalitete travnika zaradi intenzifikacije, postopno spreminjanje travnika v druge kulture, pozidave in zaraščanje.

V okviru projekta BioDiNet "BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH EKOSISTEMOV" o objavljeni tudi rezultati raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V monografiji projekta BioDiNet so predstavljeni tudi rezultati  raziskav ptic na suhih kraških traviščih.

V okviru projekta BioDiNet so ornitologi v letu 2012 popisali ptice, njihova življenjska okolja in intenzivnost paše na območju Podgorskega Krasa. Vsi popisi so potekali po metodologiji, ki je bila na tem območju uporabljena že leta 2007, kar je omogočilo primerjavo podatkov. V letu 2013 je bila izvedena podrobna študija metodologije monitoringa in gnezditvene biologije vrtnega strnada ter ponovitev popisa ptic na planoti Golič iz leta 2002.

Varstveni ornitolog Primož Kmecl o rezultatih raziskav: »Raziskave so pokazale, da je imela paša na Podgorskem Krasu pozitiven vpliv na dve varstveno pomembni vrsti: hribskega škrjanca in velikega strnada, negativen vpliv pa se je pokazal pri poljskem škrjancu. Na smrdokavro in podhujko sta razgozdovanje in ponovna vzpostavitev paše v okolici Bazovice vplivali pozitivno, območje pa ni bilo dovolj obsežno, da bi se naselile tudi ostale travniške vrste ptic.«

Travnike na Krasu lahko ohranja le človek

Vsi travniki na Krasu so antropogenega izvora, kar pomeni, da so nastali zaradi delovanja človeka in le človek jih lahko ohranja. Opuščanje človekovega delovanja na kraških travnikih privede do zaraščanja. Košnja in paša sta dva osnovna načina upravljanja s travniki. S pravilnim upravljanjem je mogoče biotsko pestrost na Krasu ohraniti in celo povečati. V okviru projekta BioDiNet so bile v ta namen izdelane Smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. Smernice zajemajo tudi upravljalske smernice za ohranjanje značilnih vrst ptic.

Ozaveščanje in izobraževanje

DOPPS je izvedel tudi predavanja, delavnice in terenske dneve za spoznavanje pomena biotske pestrosti in travišč ter njihovega ohranjanja. Ob vhodu v tematski park v Hrastovljah sta bili postavljeni dve informativni tabli, ki obveščata o avtohtonih pasmah in sortah ter o biotski pestrosti slovenske Istre. Ozaveščanje in izobraževanje se kljub zaključku projekta nadaljujeta, in sicer v Parku avtohtonih rastlin in živali Hrastovlje, kjer lahko obiskovalci na 9 hektarjih spoznajo naravo Kraškega roba ter avtohtone sorte in pasme širšega območja.

Podrobnejše informacije o projektu BioDiNet so dostopne na spletni strani projekta.

 BIODIVERZITETA IN VARSTVO KRAŠKIH TRAVIŠČ – MONOGRAFIJA projekta BioDiNet (pdf)