Nedelja sredi aprila je kot nalašč za obhod območji, kjer lahko pričakujemo prelet ptic selivk. Preteklo nedeljo smo na Štajerskem to izkoristili in na izlet povabili ljudi iz vse Slovenije. Obiskali smo zadrževalnik Medvedce, ki nam je ob lepem vremenu ponudil tudi temu primerno zanimivih ptic.

“15. aprila je potekal spomladanski izlet na Medvedce. Vreme je bilo odlično in naša ekipa se je nekaj čez osmo uro zjutraj zbrala na železniški postaji Pragersko, od koder smo nadaljevali pot proti Medvedcem. Že na poti smo lahko na okoliških poljih opazovali pribe, ki v tem trenutku najbrž že prav nestrpno pričakujejo naraščaj. Ob prihodu na jezeru, se je naš pogled najprej usmeril na številne vrste rac, ki so se prehranjevale, nekatere že z mislijo na gnezdenje. Med drugim smo opazili konopnice, kostanjevke, žličarice, reglje in tudi osamljenega kreheljca ter žvižgavko. Prisluhnili smo tudi oglašanju rakarjev in trstnih cvrčalcev. Prijetno nas je presenetila skupinica brkatih sinic, ki so veselo skakljale po trstičju in prav lepo pozirale pred našimi objektivi.” je povedal Rok, udeleženec nedeljskga izleta.

Brkate sinice pa niso bile edino presenečenje tega dneva, zato Rok dodaja: “Iz trsja sredi jezera je zletela rjava čaplja in se usedla na bližnjo njivo, nato pa odkorakala naprej v bližnjo mejico. Pomladanska termika je k nam prinesla tudi številne ujede. Poleg rjavih lunjev, smo se najbolj razveselili mladega ribjega orla, ki nas je preletel. Ko smo nadaljevali pot, smo naleteli tudi na osamljenega, že svatovsko obarvanega črnovratega ponirka, ki je lenaril skupaj s čopastimi ponirki. Prav tako smo bili priča starševstvu krokarja, ki je svojim mladičem za kosilo prinesel okusno hrano z bližnjega smetišča. Preletali sta nas tudi sivi gosi, ki sta se odšli prehranjevati na bližnje njive. Iz bližnjega gozda smo prisluhnili črni žolni in za mnoge prvi letošnji kukavici. Nad zadrževalnikom pa so med tem ponosno krožili še štirje, verjetno zadnji letošnji žerjavi. Ob vrnitvi na izhodiščno točko nas je na polju ponovno pričakala ista rjava čaplja, ki se je tokrat vrnila v varno zavetje zadrževalnika.”