Življenja ljudi in mokrišč so prepletena

1. 2. 2024, Novice

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov. Če na mokrišča ne pomislimo vsakodnevno, je prav, da nanje pomislimo vsaj na ta dan v letu in se zamislimo, ali naredimo dovolj za njihovo ohranjanje in kaj lahko spremenimo, da bomo tudi mi prispevali k njihovemu ohranjanju in obnovi.

Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje. Od leta 1700 je namreč izginilo že več kot 80 % mokrišč, kar je ob vse večjih posledicah podnebnih sprememb zelo zaskrbljujoče. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Z izgubo mokrišč izgubljamo vsi

Mokrišča opravljajo številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi. Med drugimi so vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. So pomemben rezervoar ogljika, saj ga nekatera mokrišča skladiščijo tudi do štiri krat več kot tropski gozdovi. Šotišča, ki pokrivajo le 3 % površine našega planeta, tako skladiščijo približno dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Hkrati so mokrišča naš naravni ščit in zagotavljajo poplavno varnost – vsak kvadratni meter mokrišča v povprečju absorbira 14.000 litrov poplavne vode.

Vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednjega se zavedamo tudi na DOPPS-u, zato je ohranjanje mokrišč naša prioriteta že od samega začetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihovih primarnih funkcij tudi v prihodnje. Vključeni smo (in smo bili) tudi v številne projekte, katerih cilj je ohranjanje mokrišč, med drugimi LIFE LIVEDRAVA, LIFE Tršca, LIFE Stržen, BESTbelt Mura in PoLjuba.

Čas je za obnovo mokrišč

2. 2. 2023, Novice

Mokrišča so med svetovno najbolj ogroženimi ekosistemi. Izgubljamo jih predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov, onesnaževanja, v zadnjih letih pa jih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Z izgubljanjem mokrišč, izgubljamo vsi, zato je čas, da pričnemo z njihovo obnovo.

7 dobrih praks za obnovo mokrišč. Vir: worldwetlandsday.org

Že pred časom smo dosegli prelomno točko in pričeli z razmislekom o naših vplivih na okolje. Vendar pa samo razmišljanja in besede niso dovolj, potrebno je tudi odločno ukrepanje.

Zaradi človekovih dejavnosti so številni ekosistemi degradirani ali uničeni, med najhitreje izginjajočimi ekosistemi pa so mokrišča. Od leta 1700 je izginilo že več kot 80 % mokrišč. Številni tipi mokrišč so posledično že močno ogroženi, z nadaljevanjem trenda pa dobršen del odgovornosti za njihovo izginotje na nas samih.

Izguba mokrišč pa še zdaleč ne ogroža »le« rastlin in živali, od mokrišč smo odvisni prav vsi. Mokrišča so razlog, da si lahko vsak dan nalijemo kozarec pitne vode, saj zemlja, rastline in drugi vodni organizmi v mokriščih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo. Blažijo tudi negativne učinke vremenskih podnebnih pojavov, kot poplave in suše. S shranjevanjem vode ščitijo pred poplavami, v poletnih mesecih pa preprečujejo sušo. Pravzaprav so naš naravni ščit in »varuhi« pred posledicami podnebnih spremembam, saj uravnavajo mikroklimo, podnebje ter so izjemna skladišča ogljika.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča, tako za živali in rastline, kot tudi za dobrobit ljudi. Zaustaviti moramo uničevanje mokrišč, z njimi upravljati premišljeno in trajnostno ter poskrbeti za njihovo obnovo.

Uničevanja mokrišč naj postanejo preteklost, čas je za njihovo obnovo!

Na DOPPS je aktivno ohranjanje in obnova mokrišč prioriteta že od samega pričetka delovanja. Danes smo upravljalci treh naravnih rezervatov z različnimi tipi mokrišč, kjer veliko časa namenimo prilagajanju novim izzivom in zagotavljanju njihove primarne funkcije tudi v prihodnje.

NARAVNI REZERVAT ORMOŠKE LAGUNE

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune smo novembra 2021 pripravili gnezdišča za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst. Foto: Ana Vaupotič

V Naravnem rezervatu Ormoške lagune si nenehno prizadevamo za ohranjanje in izboljševanje življenjskih prostorov, zato smo v novembru 2021 v okviru t.i. »Izvedbe ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti za obvladovanje podnebnih sprememb v Naravnem rezervatu Ormoške lagune« izvedli zemeljska dela, s katerimi smo vzpostavili ali pa preoblikovali že obstoječe vodne površine za gnezdenje mednarodno pomembnih vrst, (npr. kostanjevka, čapljica, navadna čigra) in oblikovali plitvo poplavljene površine in poloje kot gnezdišče za polojnike in rdečenoge martince ter kot selitveno postojanko za pobrežnike.

NARAVNI REZERVAT IŠKI MOROST

Na območju Naravnega rezervata Iški morost smo z različnimi ukrepi, kot so trikratna košnja letno s spravilom, štirikratna košnja letno s spravilom ter štirikratna košnja letno s spravilom z enkratnim dosejevanjem avtohtonega zelenega mulča, uspeli v zadnjih treh letih bistveno (za 80+ %) zmanjšati pokrovnost tujerodnih vrst rodu Solidago (tj. zlate rozge) in značilno povečati vrstno pestrost sestojev v naravnem rezervatu.

Kot so pokazali izsledki četrtega zaporednega popisa vegetacije na NRIM, ki so ga izvedli strokovnjaki z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, se je kot najbolj učinkovita metoda zatiranja zlate rozge izkazala štirikratna košnja letno s spravilom z dosejevanjem zelenega mulča. A tudi ostale so prinesle želen rezultat.

V letu 2022 smo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Foto: NRŠZ

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK

V okviru Programa porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe smo v letu 2022 na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok izvedli več različnih aktivnosti za omejevanje širjenja in vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin.

Vnos semen tujerodnih rastlin (z različnimi načini širjenja semen kot so biotski – ptice, žuželke in druge živali ter abiotski – veter, vodni tok) iz okolice naravnega rezervata je trajen problem, ki terja vsakoletno spremljanje stanja in njihovo sprotno odstranjevanje.

Aktivnosti, ki jih izvajamo že od leta 2019, vključujejo strojno odstranjevanje podzemnih delov in puljenje mladih tujerodnih rastlin, mulčenje in obrezovanje ter odstranjevanje biomase na težko dostopnih predelih (zastiralni nasipi, brežine kanalov…) ter zasajevanje avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst z namenom zasenčenja rastišč invazivnih tujerodnih rastlin.

Mokrišča za ljudi in naravo

2. 2. 2022, Novice

Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi. V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.

Vir: World Wetlands Day

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI.

Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.

Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?

Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.
So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.
Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.
Reke in potoki prenašajo hranilne snovi. Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.
So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.
Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.
Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.

Vir: World Wetlands Day

»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.

Mokrišča – poziv k ukrepanju
Obalna mokrišča: na naravni osnovane rešitve (NbS) za izredne vremenske razmere

Svetovni dan mokrišč

2. 2. 2018, Novice

2. februarja 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih (Ramsarska konvencija), ki predstavlja temelj njihovega varstva in trajnostne rabe. Ta dan tako širom sveta posvečamo ozaveščanju o pomenu mokrišč za ljudi in ves planet.

Danes v mestih prebivajo 4 milijarde ljudi. Do leta 2050 se bo to število še povečalo zaradi povpraševanja po zaposlitvi in boljših priložnostih zanjo. Urbanizacija je eden ključnih mega izzivov prihodnosti, ki popolnoma spreminja način življenja judi. Predvidevajo, da se bo do konca leta 2030 število mega-mest (mesto z več kot 10 milijoni prebivalcev) povečalo iz 31 na 41.

Velika mesta ne predstavljajo samo ekonomski, logistični in upravljalski izziv, temveč predvsem okoljski in naravovarstven. S širjenjem mest se vse bolj posega v mokrišča, ki ne opravljajo le vitalnih funkcij v urabanih naseljih, temveč so osnova za njihov obstoj. Prav zaradi slednjih izzivov letošnji svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom: Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij.

Ob Muri že 16. praznovali WWD

4. 2. 2015, Novice

Člani Tabrih-a, društva za ohranjanje kulturne in naravne dediščine in člani Mednarodnega komiteja za ohranitev reke Mure Naša Mura-Unsere Mur ter drugi posamezniki so v nedeljo 1. februarja 2015 v Razkrižju izvedli že 16. pohod ob Muri in tako obeležili Svetovni dan varstva mokrišč, World Wetlands Day, ki ga praznujemo 2. februarja.

2015-02-04-novica-Mura_povezuje_ljubitelje_narave_in_pohodnistva_iz Slovenije, Avstrije ter Hrvaške. Foto: Gregor Domanjko

Mura povezuje ljubitelje narave in pohodništva iz Slovenije, Avstrije ter Hrvaške.
foto: Gregor Domanjko

Mokrišča ob Muri kot glavni vodni viri

Osnovni namen vodenih pohodov ob Muri je opozoriti zainteresirane in splošno javnost o pomenu mokrišč ob reki Muri za človeka in naravo. Pomen mokrišč je vedno večji, še posebej to velja za gozdove ob Muri znotraj visokovodnih nasipov, ki ob poplavah kot spužva zadržujejo vodo in jo počasi oddajajo v okolje. Tako na najboljši način preprečujejo poplave dolvodno, čistijo vodo in napajajo podtalnico. Zato se v poplavnem svetu ob Muri nahajajo glavni viri čiste pitne vode za prebivalce celotnega Pomurja, dela avstrijske Štajerske in hrvaškega Medžimurja. Se tega nočemo zavedati?
Franc Žižek iz društva Tabrih o uničevanju mokrišč: »Mokrišča še vedno neusmiljeno izginjajo, predvsem zaradi enostranskega in neusklajenega načrtovanja rabe prostora ter želje za čistim dobičkom. Z morebitno izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri bi uničili najbolj prepoznaven krajinski element v Pomurju.«

Največja želja pohodnikov je “Naj Mura teče brez ovir”.
foto: Gregor Domanjko

Skupne želje pohodnikov po ohranitvi območja

Organizatorji pohoda in približno 300 udeležencev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške s pohodom pozivajo, da bi morali mokrišča in poplavne gozdove ob Muri uvrstiti na seznam mednarodno pomembnih mokrišč varovanih z Ramsarsko konvencijo. Še več, Slovenija naj se čim prej pridruži sosednjim državam pri razglasitvi UNESCO biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava in s tem vzdržnega razvoja tega območja.

Pri izbiri lokacije, pripravi in izvedbi pohodov ob Muri vsako leto aktivno sodelujejo tudi člani DOPPS. Gregor Domanjko iz Pomurske sekcije: »Mura s poplavnimi gozdovi, prodišči, rokavi, mrtvicami in lokami sodi med najbolj pomembna življenjska okolja v Sloveniji za vodomca, breguljko, črno štorkljo, srednjega detla, plašico, malega deževnika in druge vrste ptic. Zato je organizacija pohodov ob Muri in ozaveščanje ljudi o pomenu njene ohranitve ključna naloga vseh, ki nam je narava blizu.«

Da spada poplavni svet ob Muri med vrstno najbolj bogata in pestra življenjska okolja v srednji Evropi priča podatek, da je bilo samo v slovenskem delu Mure doslej evidentiranih več kot 600 rastlinskih vrst, 200 vrst ptic-od tega 110 gnezdilk, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk in 1200 vrst metuljev (Regijski park Mura, Bedjanič, Urbanek 2001).

»Mokrišča za našo prihodnost«

2. 2. 2015, Novice

2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovo preudarno rabo, opozarja na pomen vode za ohranjanje ekosistema in ekoloških procesov.

Letošnja tema Svetovnega dneva mokrišč je: »Mokrišča za našo prihodnost«.

V Sloveniji so tri mednarodno pomembna mokrišča, zbrana pod okriljem konvencije, in sicer: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero z okolico (od leta 2006), v pripravi je tudi predlog za vpis Ljubljanskega barja na ta seznam.

Mokrišča so življenjska okolja, ki so bolj ali manj povezana z vodo ter so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno med najbolj ogroženimi ekosistemi. Pomembno prispevajo k vzdrževanju vodnega režima, k ohranjanju količine in kakovosti vode, delujejo kot zadrževalniki voda, ki omilijo škodo ob poplavah, bogatijo podtalnico in uravnavajo njen nivo, delujejo kot naravne »čistilne naprave«, so zibelka biotske raznovrstvnosti ter območja rekreacije in sprostitve.

Škocjanski zatok je sredozemsko mokrišče izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Foto: Borut Mozetič

Zelo učinkovit način varstva narave je tudi upravljanje naravnih rezervatov, ki jih ustanavljamo z namenom ohranjanja biotske pestrosti in varovanja naravnih in kulturnih virov. Naravni rezervati v upravljanju DOPPS so različna mokrišča, območja pomembna za številne redke rastlinske in živalske vrste in tudi za nas ter našo prihodnost.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic (do sedaj smo našteli 245 različnih vrst ptic; 42 vrst na območju rezervata redno gnezdi) leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu nudi zavetje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, obiskovalcem pa možnost oddiha v naravi, izobraževanje in raziskovanje. Preberite več

Na območju Iškega morosta je ohranjenih nekaj najlepših primerov vlažnih barjanskih travnikov na Ljubljanskem barju. Foto: Eva Vukelič

Naravni rezervat Iški morost
Iški morost je 63,5 hektarjev velik naravni rezervat, v katerem se kot mozaik prepletajo značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja. V rezervatu z upravljanjem ohranjamo eno izmed najlepših območij, vse redkejših vlažnih barjanskih travnikov, ki so dom močno ogroženim travniškim vrstam rastlin in živali. Preberite več

Naravni rezervat Ormoške lagune – v bližini Ormoža vzpostavljamo nov naravni rezervat. Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. Preberite več

Ste letos že obiskali kakšno mokrišče?

V rubriki Kam na izlet?, smo za vas pripravili nekaj napotkov za lažjo izbiro vašega naslednejga izleta, med drugim predstavljamo tudi številna mokrišča v Sloveniji.

Poiščite sprostitev v naravi!

Preberite več.

Pohod ob Muri ob Svetovnem dnevu mokrišč

4. 2. 2014, Novice

Ljubitelji reke Mure in narave iz obmurskih krajev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske smo Mednarodni dan mokrišč (World Wetlands Day 2014) že 15. zapored praznovali s pohodom ob reki Mur. Tokrat na Hrvaškem v okolici Kotoribe, 20 kilometroc severneje od mesta, kjer se reka Mura združi z Dravo in ki je del Regijskega parka Mura Drava.

Še enkrat več smo pohodniki opozorili na izjemen pomen poplavnega sveta in mokrišč ob Muri za ljudi ter naravo. Želimo si in opominjamo, da reka Mura v vseh 5 državah ob njej še naprej ostane brez jezov kot del UNESCO mednarodnega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: www.facebook.com/pticeDOPPS

Pohod ob Muri ob Svetovnem dnevu mokrišč

17. 1. 2014, Novice

Pridružite se nam na vodenem pohodu ob Svetovnem dnevu mokrišč (2. februar 2014)!

Mednarodni odbor NAŠA MURA-UNSERE MUR vabi na voden pohod, ki bo potekal v nedeljo, 2. februarja 2014. Zbor bo v Kotoribi na Hrvaškem ob 9.30 uri (društveni dom – namiznoteniška dvorana, Trg Slobode 1). Pohod se prične ob 10.30 uri in bo potekal po trasi, dolgi 14 kilometrov.

WWD 2014. Svetovni dan varstva mokrišč
»Mokrišča in kmetijstvo, partnerji za razvoj«

Leto 2014 so Združeni narodi razglasili za leto družinskega kmetovanja. Ob Muri so velike kmetijske površine in tudi mokrišča, ki jih še ni na zemljevidu mednarodno pomembnih mokrišč konvencije Ramsar. Uvrstitev mednje je cilj pohodov ob Muri, ki jih Tabrih organizira že od leta 2000. Mednarodni komite Naša Mura sestavljajo vladne in nevladne organizacije iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Med njimi tudi DOPPS.
Tokrat bomo obiskali reko Muro v okolici Kotoribe ob meji z Madžarsko in evropski Zeleni vezi.

Pridruži se nam na pohodu, doživi in spoznaj posebnosti najdaljšega poplavnega sveta v Srednji Evropi! Pohodniki s pohodom opominjamo in želimo, da Mura ostane še naprej brez jezov kot del mednarodnega biosfernega rezervata Evrope pod okriljem UNESCA, Mura-Drava-Donava – evropska Amzonka.

Vabilo (pdf)