Peticija evropskim poslancem – Skupaj za gozdove!

Soočamo se z globalnim vročinskim valom. Njegove razsežnosti in rekordi, ki jih podira niso presenečenje, takšne vročinske vale so znanstveniki napovedali že leta nazaj. So predvidljiva posledica podnebnih sprememb.

Eden izmed vzrokov za spremembe na našem planetu je uničevanje ekosistemov. Ekosistemov, ki so bili včasih zelo učinkoviti pri absorbiranju toplogrednih plinov. V prvi vrsti amazonskega pragozda. Že nekaj raziskav je pokazalo, da ta že nekaj let ni več ponor, ampak neto emitent, torej na leto proizvede več emisij CO2, kot jih je sposoben posrkati iz ozračja. Emisije se sproščajo pri gozdnih požarih, 99 % jih je podtaknjenih.

Svetovne gozdove izgubljamo alarmantno hitro

Vsaki 2 sekundi izgine za nogometno igrišče gozda. V središču tega uničevanja je živilska industrija, ki uničuje habitate, da bi naredila prostor za svoj dobiček. Gozdove in savane spreminjajo v velikanske pašnike za sojo in govedorejske farme. Tudi zato, da izdelke prodajajo v Evropi – drugem največjem potrošniškem trgu na svetu.

Deforestacija se na našem nakupovalnem seznamu skriva med vrsticami. Izdelki, ki jih uživamo vsakodnevno, npr. jajca, mleko, hamburgerji, sir, kapučino in piškoti, vsebujejo netrajnostne sestavine, kot je palmovo olje, ali pa izvirajo iz živali, ki jih hranijo s sojo. S tem, kar jemo v Evropi, uničujemo gozdove in savane po vsem svetu. Dokler dobavne verige EU ne bodo postale trajnostne in pravične, bodo gozdovi še naprej izginjali. Ceno za to pa bodo plačevali ljudje in živali v državah proizvajalkah iz Latinske Amerike, Afrike in Azije.

Zakonodajne rešitve

V razpravi je zakonodaja, ki bo v Evropski uniji prepovedala prodajo vseh izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov. Prvo pomembno glasovanje se hitro bliža – v sredini septembra – ko bodo o t. i. protideforestacijski uredbi glasovali poslanci Evropskega parlamenta. A lobisti živilske industrije delajo na polno – za zaprtimi vrati se srečujejo s poslanci Evropskega parlamenta, da bi prihajajočo zakonodajo oslabili in zaščitili svoje dobičke.

Tukaj nastopi naša priložnost, da sodelujemo v boju za bolj pravičen svet. Da evropske poslance pozovemo, naj glasujejo za močan zakon, ki bo imel zobe in bo korporacije zavezal k spremembam njihovih izkoriščevalskih praks. V okviru gibanja #Together4Forests smo pripravili peticijo, s katero lahko sporočite evropskim poslancem, da vam ni vseeno in zahtevate spremembe. Tukaj nastopi naša priložnost, da vplivamo in da je naš glas slišan.

PODPIŠI PETICIJO TUKAJ

Skupaj za gozdove

Gozdovi so na svetovnem merilu ogroženi kot še nikoli doslej. Deforestacija oz. krčenje gozdov je najbolj aktualen problem v državah tretjega sveta, kjer so pod udarom predvsem tropski deževni pragozdovi. Od leta 1990 je svet izgubil 178 milijonov hektarjev gozdov, vsako leto pa izgubimo območje gozda približno velikosti Grčije. Če stopnjo hitrosti izgube prenesemo na slovensko pokrajino pa vsakih 7 minut izgine za Blejsko jezero (145 ha) gozda.

Glavno gonilo takega nesmotrnega uničevanja je kmetijstvo, ki je odgovorno za kar 80 % krčenja gozdov po celem svetu. Gozdne površine se spreminja predvsem v pašnike in drevesne nasade, ki pa seveda nimajo primerljive ekološke funkcije z naravnimi gozdovi. Povpraševanje EU po uvoženih kmetijskih proizvodih pomembno prispeva h krčenju tropskih gozdov. Največji delež deforestacije povzroča uvoz palmovega olja iz jugovzhodne Azije ter soje, sladkorja in govedine iz Latinske Amerike. Pomemben prispevek ima tudi uvoz kave, kakava in gume. EU je tako odgovorna za približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov. V Evropi so doma velike finančne institucije, ki vlagajo v škodljiva kmetijska podjetja in si zatiskajo oči pred uničevanjem naravnih ekosistemov.

Naravni, še nedotaknjeni gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo za življenje na Zemlji, saj organizmom zagotavljajo kisik, hrano, vodo, zavetje. Dom so 80 % svetovnih kopenskih vrst, vključno s pticami, žuželkami, dvoživkami in rastlinami. Tigri, jaguarji, orangutani, nosorogi, sloni in številne druge najbolj karizmatične vrste na svetu so odvisne od gozdnih habitatov. A tudi mi smo odvisni od gozdov, saj nam zagotavljajo čist zrak, vodo in naravne vire kot so les in zdravila. Nenazadnje nas ščitijo pred podnebnimi spremembami, sušo in celo pandemijami.

Krakovski gozd. Foto: Alen Ploj

V Evropi imamo danes bistveno večje površine gozdov, kot smo jih imeli pred stoletjem, kar je posledica zaraščanja krajine zaradi opustitve tradicionalne rabe po drugi svetovni vojni.

Gozdovi se torej vračajo na mnoga mesta, kjer jih že stoletja ni bilo. A zavedati se moramo, da nimajo vsi gozdovi enake vrednosti. Stari, naravni in prvobitni gozdovi v katere človek še ni posegal imajo izjemno pomembno ekološko, a tudi zgodovinsko-kulturno funkcijo. Takih gozdov imamo žal zelo malo. Veliko več je gospodarskih gozdov, katerih glavni namen je pridobivanje lesa, naravne procese v njih pa največkrat povsem zanemarjamo.

V Sloveniji znaša delež starih, prvobitnih gozdov, ki so zavarovani kot gozdni rezervati, le manj kot 1 % celotne površine gozda v državi. Populacije številnih gozdnih ptic so zaradi vse bolj intenzivnega gozdarjenja že močno zdesetkane. Kritično nam primanjkuje gozdnih rezervatov in večjih gozdnatih zavarovanih območji, ki bi bili izključno namenjeni učinkovitemu ohranjanju biotske raznolikosti.  

Zato na DOPPS-u podpiramo vsakršno pobudo za ohranjanje primarnih, naravnih gozdov, ker se dobro zavedamo pomembne funkcije, ki jo ti ekosistemi imajo za živalstvo, rastlinstvo, biotsko raznolikost in nenazadnje za nas same.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, pozivamo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu.

Podpri akcijo tudi ti in PODPIŠI PETICIJO.