Objavljamo odziv na prispevek Lovci opozarjajo, da pretirana zaščita posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja, objavljen 23. marca 2025 na strani MMC RTV SLO.
Zaščita ujed ni razlog za izginjanje travniških vrst ptic in zajcev. Travniške vrste ptic izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva – ne pa zaradi plenjenja, kar je bilo dokazano s številnimi strokovnimi študijami. Ker so ujede plenilci, tudi v degradiranih okoljih ne potrebujejo uravnavanja populacij, saj imajo za to odlične znotrajvrstne in medvrstne mehanizme. Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike.
Če za primer vzamemo eno najpogostejših ujed pri nas – Kanjo (Buteo buteo) in malo pobrskamo po svojemu spominu, bomo kaj hitro ugotovili, da njenega glavnega plena ne predstavljajo travniške ptice. Kanje namreč največkrat vidimo prežati na količkih ali ograjah ob avtocestah, na daljnovodnih drogovih in vrhovih dreves v kmetijski krajini, kjer potrpežljivo opazujejo okolico v iskanju svojega najljubšega plena – malih sesalcev. Kanja je prehranski generalist in oportunist, katre večji del plena predstavljajo mali sesalci (predvsem voluharji, miši in podgane), kar celo pomaga zmanjševati škodo na pridelkih. Pogosto se prehranjuje tudi z mrhovino in tako opravlja pomembno »čistilno funkcijo«.
Grožnje globalno ogroženim vrstam ptic. Vir: BirdLife International (2022) State of the World’s Birds 2022: Insights and solutions for the biodiversity crisis. Cambridge, UK: BirdLife International
Razloge za upade populacij ptic lahko najdemo s pomočjo rednega spremljanja njihove številčnosti – monitoringa. Na podlagi podatkov tovrstnih monitoringov nato izračunamo populacijske trende, ki so med drugim odraz kmetijskih politik in praks. Tako lahko ugotovimo, katere kmetijske prakse so naravi prijazne in katere so pticam in naravi škodljive. Na osnovi rezultatov lahko predlagamo izboljšave v smeri učinkovitega varstva ptic in narave v kmetijstvu.
Spremembe številčnosti populacij splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine (med katere uvrščamo tudi travniške vrste ptic) v Sloveniji ugotavljamo z Monitoringom splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK). V letu 2024 smo ga na društvu opravili že 17. leto zapovrstjo.
Trend SIPKK je za obdobje 2008-2024 zmeren upad. Največji upad beležimo pri travniških vrstah ptic. Kmetijstvo ostaja najverjetnejši in poglavitni razlog za upade populacij ptic kmetijske krajine. Pri tem moramo omeniti, da se je trend SPIKK, po strmem upadu v prvih letih popisa, po letu 2014 stabiliziral, kar sovpada z izboljšanjem uveljavitve Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede in med njimi so najbolj ogrožene ravno tiste, ki so vezane na kmetijsko krajino. Zaradi negativnih vplivov kmetijstva (povečana uporaba pesticidov) je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka (Falco naumanni). Zadnja gnezditev južnih postovk pri nas je bila zabeležena leta 1994. Danes lahko pri danes opazimo le še posamezne osebke, ki se pri nas ustavijo med selitvijo.
Več o gnezdilkah Slovenije, njihovi razširjenosti in številčnosti, si lahko preberete v Atlasu ptic Slovenije, ki je odslej dostopen tudi v pdf obliki.