V sredo, 8. oktobra 2014, sta ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen in direktor DOPPS dr. Damijan Denac na novinarski konferenci naznanila težko pričakovani pričetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v bližini Kopra. Gradnja in urejanje centra za obiskovalce, opazovalnic, hleva z oboro, opazovališč in spremljevalnih objektov bosta potekala približno leto dni, v tem času pa bo naravni rezervat zaprt za obisk.
Po končani obnovi leta 2007 je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst.
foto: Eva Vukelič
Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Dolga leta je bilo to območje odlaganja odpadkov vseh vrst. Na podlagi naravovarstvenih prizadevanj okoljsko osveščenih posameznikov in organizacij je bil zatok leta 1998 razglašen za naravni rezervat in kasneje tudi kot območje Natura 2000.
Leta 1999 je bilo območje s koncesijsko pogodbo predano v upravljanje Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor je naše društvo izvedlo projekt Obnove in ohranjanja habitatov in ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Osnovni cilj projekta je bil obnoviti, povečati in ohranjati življenjska okolja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Po obsežnih pripravah je bila letih 2006-07 uresničena sanacija in renaturacija prej degradiranega območja. Tako so bile iz lagune odstranjene ogromne količine (več kot 200.000 kubičnih metrov!) odpadnega blata, oblikovano je bilo sladkovodno močvirje ter urejena krožna učna pot.
Renaturacija Škocjanskega zatoka je bila pilotni projekt obnove degradiranega zavarovanega območja, na katero je Slovenija lahko zelo ponosna. Po obnovi je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst, ki jih tu ohranjamo – varstveni cilji naravnega rezervata so v celoti doseženi.
Ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen je na novinarski konferenci povedala, da je »za Naravni rezervat Škocjanski zatok ta teden prelomen, saj je končno dočakal zadnjo fazo svojega urejanja: gradnjo objektov za obiskovalce ter hleva z oboro«.
foto: Bojana Lipej
Pa ne le to, krožna učna pot z opazovališči okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki odtlej privlači vedno večje število obiskovalcev, ki v zatok prihajajo zaradi lepe narave, možnosti opazovanja živali in rastlin, miru in rekreacije. Še kako res je, da je bil Škocjanski zatok ohranjen in ga urejamo za naravo in ljudi! Ureditev rezervata pa s tem ni bila končana.
Težko pričakovani začetek gradnje objektov
Ta teden, točneje v ponedeljek, 6. oktobra 2014, je na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra začel z gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Za strokovni nadzor je bilo z javnim razpisom izbrano podjetje Lokainženiring d.o.o., projektno dokumentacijo pa so izdelali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar d.o.o. na podlagi zmagovalne rešitve javnega projektnega arhitekturnega natečaja.
V vseh primerih gre seveda za posebno infrastrukturo za opazovanje življenja v naravnem rezervatu, ki bo obiskovalcem omogočala še bolj zanimive in doživete obiske Škocjanskega zatoka. Vse strehe bodo izvedene kot zelene strehe.
Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje, osrednja opazovalnica v obliki valja pa spominja na ptičje gnezdo.
Škocjanski zatok bo zaživel kot izobraževalni center
Kot je na novinarski konferenci povedal direktor DOPPS, dr. Damijan Denac, je dokončna ureditev Škocjanskega zatoka izjemnega pomena, saj bo »zatok res lahko zaživel kot izobraževalni center – učilnica v naravi – s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave, zaposleni se bodo lahko preselili na območje in tako svoje delo opravljali bolj učinkovito, hkrati pa bo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine«.
Škocjanski zatok se sicer po obnovi in ureditvi življenjskih okolij v letih 2006-07 lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo, ki jo jasno ponazarjajo podatki o opaženih pticah, saj so na le 122 hektarjev velikem mokrišču v nekaj več kot 10 letih opazovali več kot 240 vrst, kar je več kot 60 odstotkov vseh v Sloveniji opaženih vrst.
Zaradi gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, je naravni rezervat do nadaljnjega zaprt za obisk.
Obiskovalce prosimo za razumevanje, seveda pa jim po otvoritvi objektov čez približno leto dni obljubljamo še boljše možnosti za spoznavanje in doživljanje narave tega našega primorskega bisera.
Sporočilo za javnost (pdf)
Objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok
Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje.
Informacijski center za obiskovalceInformacijski center je zasnovan kot objekt v dveh etažah, pritličju in nadstropju. Večji del bo namenjen obiskovalcem, manjši mirnejši del pa uslužbencem in raziskovalni dejavnosti.
Objekt je v celoti grajen v lesu. Streha je zazelenjena z avtohtonimi rastlinami – po principu ekstenzivne zelene strehe. Na objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Hlev z oboro za živinoNa objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Osrednja opazovalnicaOsrednja opazovalnica v obliki valja spominja na ptičje gnezdo. Zgrajena bo ob krožni učni poti na severnem delu nasipa, ki deli sladkovodni od brakičnega dela rezervata. Pogled skozi okno omogoča stik s terenom, vodo in nebom.
Objekt bo ponujal razglede na vse strani, z lokacijo sredi rezervata si bodo obiskovalci od tam lahko ogledali tako sladkovodni kot brakični del.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Opazovalnica (stolp) pod ankaransko vpadnicoTo je manjša opazovalnica, ki omogoča opazovanje brakičnega dela rezervata neposredno iz mesta. Opazovalnica je zasnovana v dveh nadstropjih, zgornji del je pokrit s streho z ekstenzivno zazelenitvijo.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Mestni vstopni objektMestni vstopni objekt predstavlja sekundarno vstopno točko v rezervat, in sicer na drugi strani Škocjanskega zatoka, ob vstopu z Ankaranske vpadnice. Ta objekt je poleg informacijskega centra edini urbani objekt na območju. S svojo simbolno in orientacijsko vlogo predstavlja urbani stik rezervata z mestom Koper.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
