Nacionalna komisija za redkosti
Naše delo je zbiranje, presojanje in obdelava podatkov o redkih vrstah ptic v Sloveniji. Objavljamo poročila o svojem delovanju in posodabljamo seznam ptic Slovenije. Skrbimo za to, da so objavljeni podatki o redkih vrstah verodostojni in tako predstavljajo zanesljiv temelj za nadaljnje raziskave.
Iz tako urejenih podatkov lahko do neke mere sklepamo na spremembe v območju razširjenosti in številčnosti populacij določenih vrst. To je pomembno za njihovo varstvo, obenem pa lahko ti podatki prispevajo tudi k razkritju vzrokov, zakaj redke vrste sploh zaidejo izven območja svoje siceršnje razširjenosti.
Člani komisije so:
Dejan Bordjan, Luka Božič, Jurij Hanžel, Mitja Denac in Milan Vogrin.
Nacionalna komisija za redkosti – zakaj jo potrebujemo (pdf)
Rubinasti slavec gnezdi v Aziji v širokem pasu od zaledja Urala do Japonske, prezimuje pa v jugovzhodni Aziji. V Evropi je izjemno redek – v Sloveniji je bil opazovan le enkrat, kar je tudi edino znano opazovanje te vrste v Srednji Evropi.
foto: Dare Šere
Meja gnezditvene razširjenosti citronaste pastirice v Evropi se postopoma pomika proti zahodu – vrsta že redno gnezdi na Poljskem. Pri nas se za zdaj pojavlja le na spomladanski selitvi. Leta 2014 sta bila na istem mestu opazovana dva različna samca s presledkom le nekaj dni.
foto: Dejan Rocner
Ameriški kreheljc je ena izmed izjemno redkih ameriških vrst, doslej opazovanih v Sloveniji. V zahodni Evropi se pojavlja pogosteje, saj so osebki, ki se selijo vzdolž ameriške vzhodne obale, podvrženi močnim zahodnim vetrom, ki jih lahko zanesejo prek Atlantskega oceana.
foto: Domen Stanič
Strmoglavec, sicer ptica severnoatlantskih pečin, se v zahodnem Sredozemlju redno pojavlja, medtem ko v Jadransko morje zaide redkeje. Kljub temu da je morska ptica, včasih zaide tudi v notranjost – pri nas je bil opazovan na Vrhniki, podatki pa obstajajo tudi iz večine srednjeevropskih držav brez dostopa do morja.
foto: Tilen Genov
Mušja listnica je drobna ptica sibirske tajge. V Sloveniji se pogosteje ujame v obročkovalske mreže kot v vidno polje daljnogleda. Pojavlja se jeseni – morda se zaradi napake v orientaciji nekateri osebki odselijo proti jugozahodu namesto proti jugovzhodu, kjer sicer prezimujejo.
foto: Iztok Vreš