Določevalni kotiček
Opazovanje ptic postane veliko bolj zanimivo, če vemo, katere vrste ptic opazujemo. Vas je s svojim znanjem in hitrostjo prepoznavanja ptic kdaj navdušil izkušen ornitolog, strokovnjak za ptice? Slednje ni nič nenavadnega in tako kot vse stvari, se tudi določanje ptic začne z osnovami.
Pričnete lahko z določanjem in razlikovanjem med posameznimi skupinami ptic, kot so na primer race, čaplje, galebi, čigre, sinice ali ujede. Kmalu boste razločevali med posameznimi vrstami in vaše oko bo ujelo tudi tiste majhne podrobnosti, ki so potrebne za razlikovanje zahtevnejših vrst.
Da bi lažje pričeli s prepoznavanjem različnih vrst ptic v naravi, smo za vas pripravili določevalne ključe za najbolj pogoste skupine ptic. Vsako skupino vam predstavlja dober poznavalec iz društva, ki ji med svojim delom posveča posebno pozornost in tako pozna veliko podrobnosti, s katerimi boste lažje prepoznali posamezne vrste.
Seveda pa pri tem ne smete pozabiti najpomembnejšega – sprehodov v naravi. Ptico si najbolje zapomnite, če jo v naravi sami opazite in prepoznate!
CIPE
Sistematiki uvrščajo cipe (Anthus) skupaj z bližnjimi sorodnicami pastiricami (Motacilla) v družino pastiric (Motacillidae). Kljub mnogim podobnostim, kot so oblika kljuna, bolj ali manj »podaljšan« rep, izrazito dolga terciarna letalna peresa, visoke noge in elegantna zibajoča hoja, je med pastiricami in cipami veliko razlik.
Preberite več Peter Grošelj, Svet ptic, 2011, let. 17, št. 3
DETLI
Z besedo detel v imenu pri nas označujemo šest vrst iz družine žoln (Picidae), ki jim je skupna lisasta, črno bela obarvanost telesa. Ravno ta značilna obarvanost je glavni razlikovalni znak od preostalih žoln, ki so po večini monotono obarvane. Rjava je vijeglavka (Jynx torquilla), zeleni sta pivka (Picus canus) in zelena žolna (Picus viridis), črna žolna (Dryocopus martius) pa je seveda črna.
Preberite več Tomaž Mihelič, Svet ptic, 2010, let. 16, št. 1
GOSI
Gosi se večinoma prehranjujejo na odprtih površinah, travnikih, poljih in podobno. Temu je prilagojen položaj močnih nog, ki so za lažjo hojo postavljene pod trup. Zanje je značilna močna družinska socialna vez, saj se po gnezditvi v prezimovališča odselijo kar celotne družine. Tako lahko mladostni osebki pridobivajo izkušnje staršev vse do naslednje gnezdilne sezone.
Preberite več Jakob Smole, Svet ptic, 2011, let. 17, št. 4
»MALE« SOVE
Zaradi pretežno nočnega življenja sove pogosteje slišimo kot vidimo. A tudi takrat, ko se nam posreči ujeti pogled nanje, večinoma vidimo zgolj temne silhuete. Zaradi tega je sove priročno deliti v tri velikostne skupine. Med desetimi pri nas bolj ali manj redno opazovanimi vrstami so štiri vrste majhne, torej manjše od goloba. To so veliki in mali skovik, čuk in koconogi čuk.
Preberite več Al Vrezec, Svet ptic, 2012, let. 18, št. 3
MARTINCI
V skupino ptic z imenom martinci uvrščamo deset predstavnikov rodu Tringa, od katerih je bilo v Sloveniji zabeleženih sedem vrst, šest pa se jih pri nas redno pojavlja. V ožje sorodstvo martincev sodi tudi mali martinec (Actitis hypoleucos), ki sicer spada v drug rod (Actitis, mali martinci).
Preberite več Luka Božič, Svet ptic, 2010, let. 16, št. 2
PENICE
V Sloveniji živi osem vrst penic in vse razen žametne so izrazite selivke, ki prezimujejo v različnih predelih Afrike. Večina samcev je svatovsko obarvanih, le pri vrtni penici in mlinarčku se samec in samica ne ločita med seboj. Čeprav penice živijo tako rekoč povsod, jih je najlaže opazovati v poletnem in jesenskem času, ko se prehranjujejo na plodovih bezga, krhlike in fige.
Preberite več Dare Šere, Svet ptic, 2012, let. 18, št. 2
RACE
Med zimskim sprehodom ob večjih slovenskih vodnih površinah lahko opazujemo veliko število vodnih ptic. Med njimi so prav gotovo najpogostejše race. Za to skupino ptic velja spolna dvoličnost, kar pomeni, da se samci in samice med seboj ne razlikujejo samo po velikosti, temveč tudi po obarvanosti perja.
Preberite več Blaž Blažič, Svet ptic, 2010, let. 16, št. 3
SINICE
Sinice, ljudsko imenovane siničke, so splošne razširjene. Ker gnezdijo tudi v gnezdilnicah in jih pozimi lahko opazujemo na krmilnicah, so dobro poznane in priljubljene med ljudmi. Družina sinic (Paridae) je sicer velika družina majhnih ptic pevk (Passeriformes), ki se pojavljajo na severni hemisferi in v Afriki in v katero prištevamo 58 vrst iz 9 rodov.
Preberite več Tomi Trilar, Svet ptic, 2010, let. 16, št. 4
STRNADI
Skupna značilnost strnadov, po kateri hitro prepoznamo predstavnike te družine (Emberizidae), je trikotno oblikovani kljun. Z nekaj vaje jih dokaj preprosto prepoznamo po oglašanju. V določevalnem kotičku se bomo posvetili le našim gnezdilcem, čeprav se pri nas v zimskem času ali priložnostno pojavljajo tudi druge vrste.
Preberite več Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec, Svet ptic, 2011, let. 17, št. 2
ŠKARNIKI IN LUNJI
Škarniki (Milvus) in lunji (Circus) so srednje velike ujede z dolgimi in srednje ozkimi perutmi ter dolgim repom. Oba rodova pogosto letita nizko in lovita male sesalce. Navadno aktivno letata in le poredkoma uporabljata termične vetrove. Skupna jima je tudi vezanost na mokrišča, ki so običajno del njunega gnezditvenega teritorija.
Preberite več Dejan Bordjan, Svet ptic, 2011, let. 17, št. 1
TRSTNICE IN CVRČALCI
Te skrivnostne ptice živijo skrito v močvirski vegetaciji, grmovju ali trstišču in so na selitvi ali preletu skoraj nevidne, zato se z njimi najpogosteje srečujejo obročkovalci ptic. Trstnice imajo značilno stopničasta in zaokrožena repna peresa.
Preberite več Dare Šere, Svet ptic, 2012, let. 18, št. 1