Opis območja
Ležeški Gabrk je manjše, približno 60 hektarjev veliko kraško polje med hribom Vremščica, ki se dviguje nekaj kilometrov vzhodno od Divače, in območjem Škocjanskih jam na jugu. Številne vrtače, kali, suhe kraške ledine z obilico grušča, trnasto grmovje in nekaj nasajenih sestojev črnega bora so tipične značilnosti, ki temeljito orišejo poglavitne lastnosti tega kraja. V bližini se nahajajo tudi že omenjene Škocjanske jame, eno izmed naših največjih naravnih bogastev. V Škocjanskih jamah reka Reka ponikne na dnu veličastne soteske, obdane s strmimi stenami, ki tvorijo kompleks prelepih podzemnih jam, uvrščenih na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Okolica Škocjanskih jam je zanimiva tako z ornitološkega kot tudi povsem estetskega vidika.

Dostop
V Divačo vodijo pogoste povezave z vlaki in avtobusi, saj mesto leži na prometni relaciji Ljubljana – Koper.

Opis poti
Z železniške in avtobusne postaje v Divači zavijemo proti Košani in Pivki ter nadaljujemo le nekaj 100 metrov do vasi Dolenje Ležeče. Od tod nadaljujemo proti Ležeškemu Gabrku, ki je zdaj na naši levi strani, ali proti Škocjanskim jamam, ki so na naši desni. Začnemo lahko z ene ali druge strani in nato krožno obiščemo še drugo stran, tako da se na koncu vrnemo na začetno mesto. Izlet traja cel dan.

Ptice
Ležeški Gabrk je že pod precejšnjim vplivom sredozemskega klimatskega pasu, zato tam najdemo značilne ptice submediterana, ki je v Sloveniji omejen na jugozahodni del. Na odprtih delih gnezdijo rjave cipe, hribski škrjanci, slegur, veliki, plotni in rumeni strnadi. V visoki travi Ležeškega Gabrka lahko spomladi in poleti poslušamo petje prepelic, iz gozdičev so oglašajo smrdokavre, ponoči in v mraku pa veliki skoviki, čuki, pegaste sove in podhujke. V trnastem grmovju, ki obrašča bolj odprte dele, pojejo kratkoperuti vrtniki in žametne penice. V stenah nad Škocjanskimi jamami lahko opazujemo gnezdeče skalne strnade, puščavca, skalne golobe in planinske hudournike. Med ujedami v okolici gnezdijo kragulj, kanja, kačar, postovka in škrjančar. V času preleta se nad odprtimi deli spreletavajo tudi luniji – pepelasti bolj v zimskem in močvirski v spomladanskem času. Takrat lahko opazujemo tudi seleče se sršenarje, rdečenoge postovke in škrjančarje. Po širši okolici se v jesenskem in spomladanskem času klatijo tudi planinski orli in beloglavi jastrebi.

Druge rastline in živali
Na omenjenem območju se pojavljajo sredozemske vrste plazilcev, kot sta črnopikčasta kuščarica in belica, med nevretenčarji so posebno zanimive metuljčnice, žuželke iz skupine mrežekrilcev, ki spominjajo na metulje, od sesalcev pa tu najpogosteje srečamo srno in lisico.

Zanimive povezave
Regijski park Škocjanske jame