Naravni rezervat Škocjanski zatok
PREDSTAVITEV OBMOČJA
Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji. Škocjanski zatok je še kako edinstven: ne le kot prenovljena zibelka življenja, kjer so svoj življenjski prostor našle mnoge redke in ogrožene vrste živali in rastlin, ampak tudi kot oaza miru na pragu Kopra, privlačna za vse tiste, ki želijo spoznavati in doživljati naravo. Med glavnimi privlačnostmi za obiskovalce je sprostitev v naravi kot tudi opazovanje živalskih in rastlinskih vrst. Izjemna vrstna pestrost, predvsem ptic, sorazmerna majhnost območja in opremljenost s posebno infrastrukturo za opazovanje narave, ki je prilagojena tudi ljudem s posebnimi potrebami, botrujejo temu, da je vsak obisk nekaj posebnega.
TRAJNOSTNI PRIHODI
V ŠKOCJANSKI ZATOK – CENTER ZA OBISKOVALCE
Škocjanski zatok leži neposredno ob daljinski kolesarski poti Parenzana/Porečanka, ki ga povezuje z železniško in avtobusno postajo v Kopru in vso slovensko Obalo. Ob vseh cestnih vpadnicah so kolesarske steze, ki omogočajo varne prihode iz smeri Kopra in Ankarana. Za varno parkiranje je poskrbljeno v kolesarnici za 24 koles.
Okoli naravnega rezervata je pločnik, od avtobusne in železniške postaje je do centra za obiskovalce približno 30-40 minut hoje, z najbližjega postajališča el. avtobusa pa le slabih 5 minut. Učna pot pod ankaransko cesto je dostopna tudi iz središča Kopra.
Z novo avtobusno linijo L10 je Škocjanski zatok od 1.9.2020 povezan s središčem Kopra, ob koncu tedna pa tudi z avtobusno in železniško postajo v Kopru. Najbližja izstopna postaja je Sermin GORC III, od centra za obiskovalce oddaljena le slabih 5 minut hoje. Vozni red avtobusov L10 je na voljo tukaj.
Najbližja polnilna postaja: parkirišče pred centrom za obiskovalce (2 vtičnici).
V KOPER
Z vlakom je Koper povezan z vso Slovenijo (vozni red), z železniške postaje pa lahko do vhoda v zatok nadaljujete peš, s kolesom ali z električnim avtobusom do postajališča Sermin GORC III v neposredni bližini centra za obiskovalce.
Avtobusna postaja Koper je hkrati povezava s slovensko Obalo (vozni red) kot tudi osrednjo Slovenijo (vozni red), s postaje, ki je tik ob železniški, pa lahko v Škocjanski zatok nadaljujete na prej opisane načine..
OPIS POTI
Okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki vodi 2,2 km dolga krožna učna pot, ki se začne in konča pri centru za obiskovalce, ob katerem je parkirišča za osebna vozila, avtobuse in kolesa. Ob učni poti je 6 opazovališč ter večnadstropna osrednja opazovalnica, ki obiskovalcem približajo skrivnostni svet močvirja, iz opazovalnice pa se odpira tudi čudovit razgled po naravnem rezervatu in njegovi okolici. Iz kletnih prostorov lahko pogledate v podvodni svet sladkovodnega močvirja, na ogled je tudi stalna zgodovinska razstava »Koper skozi čas« (Koper z okolico od časa Rimljanov do danes). Ob učni poti so na najboljših mestih postavljena opazovališča, zastiralne lesene stene z linami za opazovanje in fotografiranje narave. Opazovališča so opremljena z različnimi interpretativnimi vsebinami (v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku).
Krajša pot (okoli 500 m) za sprehajalce iz središča Kopra je tudi ob brakičnem delu rezervata pod ankaransko vpadnico. Opazovanje s te poti je možno iz opazovališča in opazovalnega stolpa ki omogoča opazovanje brakičnega dela rezervata z lokacije ob neposredni bližini mesta (po ključ je treba v center za obiskovalce).
PTICE, NARAVA IN DRUGE ZANIMIVOSTI
Cilj zavarovanja Škocjanskega zatoka je bil ohranitev polslanih in sladkovodnih habitatnih tipov ter habitatov ptic, ki tu v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah: po obeh kriterijih je bil Škocjanski zatok razglašen za območje Natura 2000.
Zaradi pestrosti in obilice hrane naravni rezervat v vseh letnih časih gosti številne vrste. Spomladi na gnezditvenih otočkih v polslani laguni svoj zarod vzgajajo kolonijske vrste ptic, kot so navadne čigre in polojniki. Trstičja so prepolna rakarjev, srpičnih trstnic in čapljic, ob odprtih vodnih površinah si gnezda spletajo mali ponirki, liske in zelenonoge tukalice, toploljubna grmišča pa so polna različnih vrst pevcev. Ob mlakah vzdolž poti obiskovalce povsem od blizu razveselijo kačji pastirji in metulji vseh barv, v ušesih pa jim še dolgo zveni žabje reganje. V času selitev se v laguni ustavljajo različne vrste pobrežnikov, pozimi pa velika nezmrznjena vodna površina poleg teh privablja še velike jate lisk in rac kot tudi različne vrste ponirkov in kormoranov. Na mokrotnih travnikih, katerih vegetacijo s pašo uravnavajo podolsko govedo in kamarški konji, prezimujejo različne vrste rac in gosi.
PRIPOROČENA OPREMA
Daljnogled in teleskop