Naravi prijazno urejanje vrta
Vrt lahko po pestrosti živali, ki ga naseljujejo, celo bistveno prekaša okolje, v katerega človek ni posegel. Med živalmi so ptice gotovo najbolj opazne in priljubljene. V nadaljevanju sledi nekaj napotkov, kako lahko svojo okolico uredimo tako, da bo zanje še bolj privlačna.
Vrtna trata
Vrtna trata je ljudem prijazen podaljšani del doma zlasti v toplejšem delu leta in dom številnim rastlinam in živalim.
Sonaravno negovana trata na vrtu
Zeli, kot so plazeča detelja, plazeči skrečnik (na fotografiji) in navadna črnoglavka, prav tako dobro prenašajo hojo živali in ljudi kot trava. Hkrati nas razveseljujejo s cvetjem, ki ne bo nikoli samevalo, saj so vse te rastline zelo medonosne. Obiskovale jih bodo žuželke, te pa bodo privabile tudi žužkojede ptice.
foto: Ivan Esenko
Na trati, sploh če ta ni preveč intenzivno gojena, lahko opazujemo kosa, cikovta (na fotografiji) ali škorca pri iskanju hrane.
foto: Ivan Esenko
Košnja
Prva košnja naj bo čim poznejša, da bodo rastline lahko razvile semena in plodove. S tem bomo povečali pestrost rastlin. Nadaljnje košnje si lahko sledijo pogosteje.
Lep estetski učinek imajo otoki trajnic in dvoletnic, ki smo jih pri košnji izpustili. Na lepo negovani vrtni trati delujejo takšni otočki cvetočih ivanjščic (na fotografiji), spominčic in rmana prvinsko in zelo privlačno.
foto: Ivan Esenko
Z dozorelimi semeni travniških rastlin se hranijo tudi ptice, na primer lišček (na fotografiji).
foto: Ivan Esenko
»Angleška« trata
Na pravo angleško trato lahko pozabimo, ker ta uspeva le tam, kjer je dobila svoje ime. V Angliji se rast trave tudi pozimi ne prekine, stalne padavine pa ob redni košnji same oblikujejo travno rušo, ki jo prebada le malo zeli. »Angleška« trata na slovenskih tleh je lahko le tista, ki je bodisi obdelana s herbicidi, ki zatirajo širokolistno rastlinje, bodisi je mnogokrat košena. Če se nam zdi nujno, da je del trate stalno pokošen, poskrbimo, da vsaj en del kosimo le enkrat do dvakrat letno.
Zelenjavni vrt
Zelenjavni vrt je primer okolja, v katerega je človek najbolj posegel, vendar lahko tudi takšen vrt urejamo na sonaraven način.
Neosveščeni lastniki ravno na zelenjavnih vrtovih uporabljajo največ pesticidov in mineralnih gnojil, zato je pestrost vrst na takšnih vrtovih najbolj okrnjena. Ptice bomo v takšnih neprijaznih okoljih srečali le slučajno.
foto: Ivan Esenko
Pred žuželkami in njihovimi ličinkami, ki se prehranjujejo s povrtninami, nas bodo najbolj sonaravno reševale prav ptice, med njimi tudi vrane in vrabci. Na fotografiji je šmarnica. foto: Ivan Esenko
Lov na žuželke bo za ptice lažji, če jim zagotovimo preže. To lahko naredimo z mozaikom rastlin, ki potrebujejo oporo (paradižnik, grah, fižol).
foto: Ivan Esenko
Okrasni vrt
Okrasni vrt, na katerem uspevajo pticam prijazne rastline, nas bo razveseljeval v vseh letnih časih.
Kozmeje, cinije, osati, plavice in sončnice bodo med cvetenjem najprej privabljale medonosne čebele, čmrlje, muhe trepetavke (na sliki), samotarske čebele in številne metulje.
foto: Eva Vukelič
Na zrelih semenskih glavicah okrasnih rastlin se bodo gostile sinice, liščke, zelence in vrabce. Na fotografiji je močvirska sinica.
foto: Ivan Esenko
Na vrtu se izogibajmo agresivnim tujerodnim rastlinam in sadimo čim več naših, avtohtonih vrst ter vrst, ki so se v preteklosti potrdile kot neproblematične.
Okrasne tujerodne vrste, kot so japonski dresnik, kanadska zlata rozga (na fotografiji) in deljenolistna rudbekija pa so se izkazale za ene najbolj invazivnih rastlin in s tem škodljivih tudi za naravo izven meja naših vrtov.
foto: Eva Vukelič
Več o tujerodnih vrstah: www.tujerodne-vrste.info.
Živa meja
Žive meje, ki ograjujejo naše domove, so najcenejše ograje, predvsem pa so okolju prijazne: ne le za nas, temveč tudi za širšo okolico, še posebno v urbanih središčih.
Živa meja ustvarja prijetno klimo okoli našega doma, blaži veter, vlaži in hladi zrak zlasti tam, kjer prevladujeta asfalt in beton, ter služi kot najbolj učinkovita zvočna izolacija. Ob vsem tem nas ščiti pred pogledi mimoidočih in povečuje intimnost naših domov.
foto: Ivan Esenko
Žive meje resda razmejujejo in ograjujejo, gledano skozi človeške oči, živalski svet pa se v njih odlično znajde. So prave prometnice živalim, predvsem ježu, navadni krastači (na fotografiji) in drugim dvoživkam, v njih pa najde svoj prostor tudi gozdna miš.
foto: Ivan Esenko
Za živo mejo izberimo avtohtone vrste grmovnic gozdnega roba, ki bogato cvetijo in rodijo, na primer črni trn, kalino, enovrati glog (na fotografiji), rumeni dren, bezeg ali dobrovito.
foto: Eva Vukelič
Cvetovi grmovnic koristijo žuželkam, plodovi pa predvsem pticam, največkrat kosu (na fotografiji), cikovtu, taščici, črnoglavki in drugim.
foto: Ivan Esenko
Žive meje so priročno mesto za gnezdenje vrstam, kot so kos, črnoglavka, zelenec in kalin. Zato v mesecu maju in juniju žive meje ne obrezujemo, saj bi s tem ogrozili ptice, ki gnezdijo v njej.
foto: Ivan Esenko
Sadovnjak
Sadovnjak si lahko privoščijo tisti, ki imajo okoli doma nekoliko več prostora. To pa ne pomeni, da sadnega drevesa ne morejo zasaditi tudi tisti z manjšim vrtom ali celo stanovalci stanovanjskih blokov.
Prvi lahko zasadijo posamezno drevo katere koli sadne vrste, drugi pa naj za svoj balkon ali teraso izberejo takšno, ki je cepljeno na nizko podlago in dobro uspeva v koritu.
Pri izboru sort za sadovnjak se odločimo za stare, ki se v novejšem času zopet uveljavljajo (carjevič, krivopecelj, bobovec, tepka). So preizkušene in predvsem dobro prilagojene našim klimatskim razmeram.
foto: Eva Vukelič
Stare sorte sadnega drevja so v nekaterih primerih bolj odporne proti škodljivim žuželkam in boleznim kot novejše. Za uspešno rast ne potrebujejo škropiv. Posadimo mlado drevo, cepljeno na sejanec. Z leti bo postalo visokodebelno, obirali pa ga bodo še naši vnuki.
foto: Ivan Esenko
S puščanjem starih visokodebelnih sadnih dreves ohranjamo naravna dupla, v katerih bodo gnezdile ptice. Na fotografiji je plavček.
foto: Tomi Trilar
Sadovnjak deluje kot presvetljen listnati gozd, zato bomo v njem spoznavali temu življenjskemu okolju podoben živalski svet. Posebno ptice bodo zelo opazne. Na fotografiji je močno ogroženi veliki skovik.
foto: Tomaž Mihelič
V sonaravno negovan sadovnjak, ki ga ne škropimo z insekticidi in drugimi pesticidi, namestimo ptičje gnezdilnice. Izdelajmo jih z različno velikimi vhodnimi odprtinami, da bodo omogočale gnezdenje več vrstam ptic, med katerimi je tudi velika sinica.
foto: Ivan Esenko
Ptice bodo “stanarino” v sonaravno negovanem sadovnjaku bogato poplačale, saj nam bodo pridelek obvarovale pred žuželkami. Na fotografiji je vijeglavka.
foto: Ivan Esenko
V sadovnjak lahko umestimo tudi malo drugačno sadno drevje. Ptice se bodo pozimi zelo razveselile jerebike, mokovca ali skorša. Poleg tega, da so te vrste vir hrane za ptice, je mogoče iz njihovih plodov pridelati odlične marmelade. S pravilnim obrezovanjem postaneta celo črni trn ali dren pravi drevesi. Na fotografiji je kos, ki se prehranjuje s plodovi jerebike.
foto: Ivan Esenko
S prežo, ki jo bomo postavili v večji sadovnjak, bomo privabili tudi ujede, zlasti kanjo. Ujede in sove bodo lovile poljske glodavce. Preža mora biti dovolj visoka, da po višini vidno izstopa nad krošnjami dreves, sicer ne bo učinkovita. Takšno prežo pa lahko namestimo tudi v odprto pokrajino.
foto: Ivan Esenko
Vrtna mlaka
Vodna površina na vrtu sodi med najbolj zanimiva okolja za živali.
Vrtno mlako raje umestimo na sončno mesto. Bolje je, če je sonaravna in brez dodatnega okrasja ali celo električnih naprav in razsvetljave.
foto: Ivan Esenko
Vrtna mlaka mora biti na najglobljem delu globoka najmanj 60 cm, da živalim v njej omogoči uspešno prezimovanje.
foto: Ivan Esenko
Plitvina je obvezna v vsaki vodi, ki jo umestimo na vrt. V njej se bodo sončili paglavci in se okopale ptice. Če bo v vodo padel jež ali kakšna druga žival, ji bo plitvina omogočila, da se bo lahko rešila iz nje.
foto: Dare Fekonja
Med vodnimi rastlinami so pomembne zlasti vrste, ki vodo bogatijo s kisikom, jo hkrati prečiščujejo in v njej tvorijo tridimenzionalno mrežo, ki izboljša življenjske pogoje vodnim živalim. Takšna sta na primer rmanec in rogolist. Robne rastline so lahko tudi tiste iz okrasnega vrta, vendar priporočamo nasaditve naših avtohtonih vrst obvodnih rastlin.
foto: Ivan Esenko
V vodo ne naseljujmo nobenih živali, še najmanj rib, ki bi se sicer prehranjevale z mrestom dvoživk in njihovimi razvojnimi oblikami. Na fotografiji je navadni pupek.
foto: Ivan Esenko
Vodno telo bo pridobilo na pomenu takrat, ko bo življenje samo vstopilo vanj. S tem bomo pomagali dvoživkam in žuželkam, kot so kačji pastirji (na fotografiji je pasasti bleščavec), katerih razvoj se prične v vodi. Na ta način bomo vsaj deloma omilili škodo, ki smo jo ljudje naredili v naravi z uničevanjem mokrišč.
foto: Dare Fekonja
Voda za ptice
Ptice lahko v svojo bližino privabimo tudi z nastavljanjem vode in jih nato preko celega leta opazujemo pri pitju in kopanju. Takšen napajalnik za ptice bo najbolj obiskan spomladi in poleti, ptice pa bodo vodo iskale tudi v hladnejših mesecih.
Kako pticam ponudimo vodo?
- Za začetek z vodo napolnimo plitev podstavek za rože, lahko pa uporabimo tudi kakšno drugo plitvo posodo.
- Voda naj bo tako plitva, da tudi najmanjše ptice v njej lahko stojijo (največ 5 cm). Pregloboka voda je za ptice past, saj se v njej lahko utopijo.
- Pomembno je tudi, da ima posoda hrapavo površino, zato da pticam na podlagi ne drsi.
- Če imamo možnost, uredimo na vrtu mlako s položnimi, nedrsečimi bregovi.
Kam jo postavimo?
Vodo postavimo na mesto, kjer imajo ptice dober pregled nad okolico, hkrati pa je v bližini kakšno grmovje ali drevje, kamor se v nevarnosti lahko umaknejo. Priporočljivo je, da napajalnik namestimo na dvignjeno mesto, kjer bodo ptice varnejše pred mačkami. Po kopanju so namreč še bolj ranljive, saj z mokrim perjem slabše letijo.
Kako skrbimo za takšno napajališče oz. kopališče?
Vodo nadomeščajmo in menjajmo po potrebi, odvisno od letnega časa in padavin – poleti vsaj enkrat dnevno, pozimi lahko redkeje. Še posebej v toplem vremenu posodo večkrat očistimo in odstranimo alge, ki se v plitvi vodi hitro razrastejo. Pozimi, ko voda zmrzuje, lahko odstranjujemo led. Nikakor pa vodi ne smemo dodajati snovi proti zamrzovanju, saj so za ptice strupene.
Ptice kot je poljski vrabec na fotografiji, bodo pravilno nameščen in varen napajalnik s pridom uporabljale za pitje …
foto: Ivan Esenko
… in za kopanje tako kot ta siva vrana na fotografiji.
foto: Ivan Esenko
Najbolj naraven napajalnik in kopališče za ptice so mlake ali luže, v katerih po dežju zastaja voda. Na fotografiji je taščica.
foto: Dare Fekonja
Druge živali na vrtu
Vrt ni privlačen samo za ptice, temveč tudi za številne druge živali.
S kupi vej in listja lahko v vrt privabimo ježa, ki se bo ponoči hranil z golimi polži in ogrci, včasih pa tudi z mladiči glodavcev, če bo našel njihovo gnezdo.
foto: Ivan Esenko
Z netopirnicami bomo pomagali netopirjem, ti pa nas bodo reševali pred piki komarjev, ki so na njihovem jedilnem listu. Tudi metulje jabolčnega zavijača, ki letajo samo ponoči, bodo polovili, kar pomeni, da bo v našem sadovnjaku manj črvivih jabolk.
foto: Monika Podgorelec
Samotarske čebele, ki so ključne pri opraševanju žužkocvetnih rastlin, so zelo občutljive na kemično onesnaževanje. So pomembni bioindikatorji, saj jih v onesnaženem okolju ne bomo videli.
foto: Ivan Esenko
Samotarske čebele bomo privabili s preprostimi gnezdilnicami iz lesa ali trstike. Naselitev gnezdilnic je ena od potrditev, da se naš dom nahaja v zdravem okolju.
foto: Tomi Trilar