Bobnarica(Botaurus stellaris)
Bobnarico redko vidimo, saj se večino časa skoraj negibno skriva v trstičju, ki ji ponuja izvrstno kritje. Je velika ptica rjavkaste barve, s čokatim in debelim vratom ter srednje dolgim kljunom. V letu je podobna sovam ali ujedam, pogosto pa jo lahko zamenjamo tudi z mladostnim kvakačem. Najpogosteje jo slišimo, ko se oglaša v trstičju. V Sloveniji je bobnarica redka gnezdilka, ki se redno razmnožuje le na Cerkniškem jezeru.
foto: Kajetan Kravos
Čapljica(Ixobrychus minutus)
Čapljica je majhna čaplja trstišč in sladkovodnih močvirij. Najdemo jo predvsem v celinski Evropi. Tako kot bobnarica tudi čapljica rada imitira trstičje z navzgor obrnjenim dolgim kljunom. Odrasli samci čapljice imajo v letu izrazit črno-bel vzorec na perutih. Prezimuje v Afriki južno od Sahare. V Sloveniji je redka gnezdilka sladkovodnih močvirij, z večjimi jedri na severovzhodu in v Škocjanskem zatoku.
foto: Kajetan Kravos
Kvakač(Nycticorax nycticorax)
Kvakač je v primerjavi s sivo čapljo precej manjši. Odrasli so značilno sivo-belo-črno obarvani. V letu ga prepoznamo po črnem hrbtu in belih perutih. Mladostni osebki so sivkasti in pegasto obarvani. Gnezdi kolonijsko po vsej južni in srednji Evropi od Nizozemske do Kaspijskega jezera, prezimuje pa v Afriki južno od Sahare. V Sloveniji je zelo redka gnezdilka.
foto: Peter Buchner
Kravja čaplja(Bubulcus ibis )
Kravja čaplja je majhna, pretežno belo obarvana vrsta čaplje, s kratkim črnim kljunom. V času gnezditve se ji perje na glavi, oprsju in perutih obarva rožnato-oranžno, kljun pa postane oranžno-rumen. Ime je dobila po značilnem vedenju: v manjših skupinah opleta okoli goveda in konjev, kjer se izpod njihovih nog hrani z žuželkami.
V Sloveniji je bila vrsta nekoč redka, pogosteje se je začela pojavljati šele v zadnjem desetletju. Redno jo lahko opazujemo le v obalnih mokriščih, predvsem v Škocjanskem zatoku, medtem ko je drugje po državi le občasen gost. Nam najbližje gnezdeče kolonije so v lagunah, na italijanski strani Tržaškega zaliva.
foto: Alen Ploj
Čopasta čaplja(Ardeola ralloides)
Odrasle čopaste čaplje so po hrbtu svetlo rjavkasto obarvane, medtem ko so krila bela, kar je zelo lepo vidno v letu. Kljun je dolg in sivkastomoder, noge so svetlo oranžne. Značilen je dolg rjavkast "čop" iz perja na vratu. Živijo in lovijo samotarsko. Najpogosteje lovijo iz preže v trstičju tik nad vodo. Čopasta čaplja je razširjena po vseh večjih mokriščih južne Evrope. V Sloveniji je redna selivka, predvsem v aprilu in maju.
foto: Kajetan Kravos
Mala bela čaplja(Egretta garzetta)
Značilnosti male bele čaplje so vitko telo, belo obarvano perje in rumena stopala. Deluje zelo elegantno, v času dvorjenja pa jo krasi vpadljivo okrasno perje. Naseljuje celotno Evropo razen območja Skandinavije. V Sloveniji je pogosta celoletna gostja, ki pa pri nas ne gnezdi.
foto: Eva Horvat
Velika bela čaplja(Ardea alba)
Velika bela čaplja je visoka, povsem belo obarvana čaplja. Značilen dolg in rumeno obarvan kljun postane temnejši v času gnezdenja. Gnezdi predvsem v južni in srednji Evropi, izven gnezditve pa je pogosta po večjem delu celine, razen skrajnega severa. V Sloveniji ne gnezdi, opazujemo pa jo lahko čez vse leto, v mokriščih in na večjih kmetijskih površinah v nižinah.
foto: Eva Horvat
Siva čaplja(Ardea cinerea)
Siva čaplja je pri nas najpogostejša vrsta čaplje, saj jo zasledimo na skoraj vsaki večji reki ali mokrišču. Pogosto jo vidimo tudi na travniku, ko lovi glodavce, kače ali dvoživke. Je velika, sivo-črna ptica z dolgim vratom, ki pa ga lahko povsem skrči. V letu ima izrazito nazaj iztegnjene noge in skrčen vrat. Siva čaplja je splošno razširjena in pogosta gnezdilka po vsej Evropi. Zanjo je značilno kolonijsko gnezdenje na drevju. Pri nas gnezdi raztreseno, predvsem v nižinah osrednje in vzhodne Slovenije.
foto: Urša Gajšek
Rjava čaplja(Ardea purpurea)
Rjava čaplja je nekoliko manjša od sive čaplje. Zanjo sta značilna predvsem svetlo rjava glava in vrat s črnimi progami ter črna naglavna čopa. Ta čaplja se veliko raje skriva kot siva in velika bela čaplja. Zaradi njene varovalne barve jo je tudi veliko težje opaziti. Pogosto na hrano preži dobro skrita v trstičju ali med obvodnim rastlinjem. Rada ima sladkovodna močvirja z obsežnimi trstičji. V Sloveniji se redno pojavlja na selitvi, gnezdi pa le v Škocjanskem zatoku in Ormoških lagunah.
foto: Matevž Škalič