Mala čigra(Sternula albifrons)
Mala čigra je najmanjša evropska čigra. Poleg njene opazne majhnosti je zanjo značilna tudi bela čelna lisa in močan rumen kljun s črno konico. Mala čigra gnezdi kolonijsko na peščenih in prodnatih obalah, na otokih v bližini morske obale ali na obalah jezer in velikih rek v notranjosti.
Zlasti na obalah rek je zaradi regulacij in motenj s strani človeka zelo ogrožena, saj je občutljiva tudi na hrup. V Sloveniji je mala čigra izjemno redka poletna vrsta, ki gnezdi le v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku. Nekoč je gnezdila tudi na Dravi, vendar je kot gnezdilka tam izumrla, kot posledica postavitve hidroelektrarn.
foto: Peter Sackl
Kričava čigra(Sterna sandvicensis)
Kričavo čigro prepoznamo po črni sršasti čopi na zatilju, po črnem kljunu z rumeno konico in črnih nogah. Med lovljenjem rib osebki te vrste poletijo visoko nad vodno gladino in nato bliskovito strmoglavijo v vodo.
Gnezditveni prostor kričave čigre so mirne peščene plaže in ravni, malo poraščeni otoki blizu obale. Zunaj gnezditvenega obdobja se večina evropskih gnezdečih kričavih čiger odseli na afriške obale vse do Južne Afrike. Manjše skupine ostanejo v Sredozemlju. Pri nas se večji del leta pojavlja na morju in ob obali, v notranjosti Slovenije pa je izjemno redka. Nam najbližje gnezdeče kolonije se nahajajo v Beneški laguni.
foto: Kajetan Kravos
Navadna čigra(Sterna hirundo)
Odrasle navadne čigre imajo oranžno-rdeč kljun s temno konico in črno kapo na glavi, ki seže do tilnika. Po hrbtu so temno sive, medtem ko je spodnja stran kril, razen robov na konicah, povsem bela.
Razširjena je po večjem delu Evrope, kjer gnezdi tako ob obalah kot na celini. V Sloveniji je bila tradicionalna gnezdilka prodišč na velikih rekah, a so bila njena naravna gnezdišča uničena. Danes gnezdi le še lokalno, na umetnih gnezdiščih na Ptujskem in Ormoškem jezeru, v Sečoveljskih solinah ter v Škocjanskem zatoku.
foto: Kajetan Kravos
Kaspijska čigra(Hydroprogne caspia)
Kaspijska čigra je največja med evropskimi čigrami, saj je celo večja od rečnega galeba. Po obarvanosti spominja na navadno čigro, le da ima izjemno močan, rdeč kljun s temno konico, noge pa črne barve. Njena glavna gnezdišča so okoli Baltika, Črnega in Kaspijskega morja ter v Turčiji, kjer zaseda samotne, nizke otočke.
Prezimuje v Afriki, v večjem delu Evrope pa se pojavlja le na selitvi. V Sloveniji velja za maloštevilno a redno selivko, ki jo lahko opazujemo predvsem na severovzhodu in v obalnih mokriščih.
Črna čigra(Chlidonias niger)
Črne čigre gnezdijo na bogato poraščenih vodah na celinah kot so jezera, majhni sladkovodni ribniki, mrtvi rokavi in počasi tekoče vode. Gnezdo si pogosto spletejo v bližini kolonij rečnih galebov. To je razmeroma plitvo, plavajoče na vodi ali med vodnim rastlinjem ter sestavljeno iz bilk trsta, rogoza in šaša. Večji del areala se razteza v vzhodni in severovzhodni Evropi.
Črna čigra gnezdi kolonijsko, jeseni pa se odseli proti zahodni Afriki. Na poti se ustavi tudi v srednji Evropi. V Sloveniji je razmeroma pogosta selivka, ki se običajno pojavlja v pozno pomladanskem času na večjih sladkovodnih telesih.
foto: Alen Ploj
Beloperuta čigra(Chlidonias leucopterus)
Ta močvirska čigra je svoje ime dobila po vpadljivo belih perutih, ki v svatovskem perju kontrastirajo s črnim trupom. Gnezditveni prostor beloperute čigre so bogata, poraščena jezera z veliko plavajočega listja, pretežno v vzhodni Evropi. Prezimuje povečini v Afriki, Slovenijo pa preleti v času pomladanske selitve ter občasno tudi jeseni.
foto: Kajetan Kravos
Belolična čigra(Chlidonias hybrida)
Belolična čigra je največja od vseh treh močvirskih čiger, ki se pojavljajo v Evropi. Njen gnezditveni prostor so jezera in sladkovodna močvirja. Na Madžarskem jih na primer najdemo tudi ob bujno poraščenih ribnikih. V času selitve jih lahko skupaj s črno in beloperuto čigro opazujemo na večjih akumulacijskih in odprtih naravnih jezerih.
Evropska populacija belolične čigre prezimuje v Afriki, južno od Sahare, vedno pogosteje pa tudi v Sredozemlju. Pri nas je redna, a maloštevilna selivka.
foto: Dejan Bordjan