Veliki detel(Dendrocopos major)
Veliki detel je najpogostejša evropska žolna. Prepoznamo ga po velikih belih lisah na hrbtu, enobarvnih belih bokih in oprsju ter intenzivno rdečih podrepnih krovcih. Samec in samica se ločita po tem, da ima samec rdečo liso na zatilju, mladiče pa prepoznamo po rdečem temenu.
Velikega detla najdemo v skoraj vseh gozdovih od morja pa vse do gozdne meje. Najpogosteje njegovo trkanje po deblu slišimo spomladi, saj je zaradi gostih teritorijev prisiljen stalno nadzorovati svoj teritorij.
V Sloveniji je veliki detel široko razširjena in pogosta celoletna vrsta.
foto: Janez Papež
Sirijski detel(Dendrocopos syriacus)
Sirijski detel prebiva v odprti kulturni krajini med mejicami ter v sadovnjakih in vrtovih. Gozdov se večinoma izogiba. Gnezdo si v večini primerov izdolbe v sadna drevesa, uporablja pa ga več let zapored, kar je za večino detlov izjema. Od velikega detla, ki mu je precej podoben, se loči po tem, da nima sklenjenega črnega pasu za lici na zadnjem delu glave.
V Sloveniji je sirijski detel zelo redek in le občasen gnezdilec, katerega gnezditev je bila potrjena le na treh lokacijah v severovzhodnem delu države. Vrsta je v zadnjih sto letih doživela veliko ekspanzijo areala iz jugovzhoda proti srednji Evropi, ta ekspanzija pa se je sedaj ustavila.
foto: Alen Ploj
Srednji detel(Leiopicus medius)
Srednjega detla prepoznamo po rdečem temenu (prisotno pri obeh spolih), črnimi progami po trebuhu in svetlo-rdečih do rožnatih podrepnih krovcih. Črna lisa na vratu je tanjša kot pri velikem detlu in ne sega do kljuna in tilnika.
Srednji detel je drevesni specialist, ki naseljuje zrele gozdove, v katerih prevladujejo listavci z grobim lubjem, predvsem hrasti, topoli in vrbe. V nižinskih hrastovih gozdovih doba lahko dosega tudi visoke gostote. Duplo najpogosteje izdolbe v močno razpadlem lesu, običajno v sušici ali suhem štrclju živega drevesa.
Pri nas so najštevilčnejše populacije srednjega detla v nižinskih gozdovih reke Mure in v Krakovskem gozdu. Vrsta je v Sloveniji dokaj pogosta, predvsem v vzhodni polovici države, drugod pa je bolj lokalizirana.
foto: Simon Kovačič
Belohrbti detel(Dendrocopos leucotos)
Belohrbti detel je največji med našimi detli. Po obarvanosti perja je najbolj podoben malemu detlu, le da je mnogo večji. Pri južnoevropski podvrsti lilfordi , ki naseljuje Slovenijo je hrbet večinoma črno-belo progast in ne čisto bel, kot pri nominalni podvrsti leucotos .
Belohrbti detel je izjemno redka in težko opazna vrsta. Na evropskem nivoju velja celo za najredkejšo vrsto detla. Živi v starih, odmaknjenih bukovih gozdovih, torej pravimo, da je bukov specialist. Za preživetje ta detel potrebuje velike količine odmrle lesne biomase (odmrlega drevja), kjer najde svojo glavno hrano – ličinke lesnih hroščev. Zato ni presenetljivo, da belohrbtega detla najdemo le v starih, naravnih gozdovih in gozdnih rezervatih kjer je odmrle mase še veliko.
V Sloveniji je vrsta prisotna pretežno v gorskih dinarskih gozdovih (Snežnik, Kočevsko, Trnovski gozd, Nanos, Javorniki). Belohrbtega detla ogrožata predvsem intenzivno gozdarstvo in odstranjevanje odmrlega drevja.
foto: Tomaž Mihelič
Triprsti detel(Picoides tridactylus)
Triprsti detel je posebnež med detli. Samec se od drugih vrst detlov najbolj opazno loči po tem, da ima edini rumenkasto teme. Svoje ime "triprsti" je dobil zato, ker je njegov prvi prst zakrnel. Alpske in dinarske gozdove je poseljeval že v času ledenih dob, do danes pa se je tukaj ohranil le na območjih visokogorskih iglastih gozdov.
Triprsti detel je precej zaupljiva vrsta, ki jo lahko večkrat opazujemo z bližnje razdalje, medtem ko se prehranjuje ali teše duplo. Gnezdi v duplih starih in odmrlih dreves, predvsem v sušicah iglavcev.
Pri nas ga najdemo na višjih predelih dinarskih gozdov Snežnika, Kočevskega in Trnovskega gozda ter v Alpah in na Pohorju.
foto: Jure Novak
Mali detel(Dryobates minor)
Mali detel je, kot pove že njegovo ime, najmanjši med detli in evropskimi žolnami. Je približno vrabčje velikosti in ima kratek zašiljen kljun. Samec ima čelo rdeče obarvano, samica pa belo, po čemer ju tudi ločimo.
Malemu detlu za gnezditev najbolj ustrezajo zreli listnati gozdovi z veliko odmrlega lesa. Sicer gnezdi tudi v odprti krajini z majhnimi skupinami dreves in grmovja, v lokah in logih ter v starih, visokodebelnih sadovnjakih. Duplo si izteše v tanjši sušici z mehkejšim lesom. Zaradi njegove velikosti si hrano najpogosteje išče na tanjših vejah v krošnjah dreves.
V Sloveniji je mali detel dokaj pogosta celoletna vrsta.
foto: Dejan Bordjan