Taščica(Erithacus rubecula)
Taščica je skoraj nezamenljiva prebivalka naših parkov, gozdov in vrtov. S svojim značilnim napevom in pojavo majhne, sive ptice z izrazitim oranžnim obrazom in prsim je poznana mnogim ljudem.
Taščica gnezdi na tleh med listjem in travo, v brežinah ali v deblu. V Evropi je široko razširjena in pogosta ptica. Pri nas velja za zelo pogosto celoletno vrsto.
foto: Ivan Kogovšek
Slavec(Luscinia megarhynchos)
Slavec je ptica, ki jo redko vidimo, zato pa jo toliko pogosteje slišimo. Njegovo že pregovorno lepo petje pogosto slišimo, kadar se razlega iz gostega grmovja ali dreves. Poje zlasti ob večerih in ponoči, slišimo pa ga lahko tudi podnevi. V nasprotju s svojim bogatim pevskim naborom je to v resnici na pogled zelo preprosta ptica, ki je povsem enotno rjavo obarvana. Značilen je le opečnato-rdeče obarvan rep.
Slavec je v Sloveniji lokalno pogost gnezdilec v nižinah in gričevjih vzhodne, osrednje in jugozahodne Slovenije. Rad ima toplejšo klimo, zato ga bomo v hladnejših in gorskih regijah zaman iskali. Jeseni se slavec odseli v Afriko, k nam se spet vrne v aprilu.
foto: Jure Novak
Modra taščica(Luscinia svecica)
Modro taščico v pomladanskem času zlahka prepoznamo po modro obarvanem grlu, ki ga zamejuje črno-rdeč pas na oprsju. Po velikosti in vedenju je najbolj podobna slavcu. Gre za gnezdilko vlažnih predelov, močvirji in brezovih gozdov v srednji, severni in vzhodni Evropi.
V Sloveniji ne gnezdi, se pa redno pojavlja na selitvi, predvsem v pozno-poletnem in zgodnje-jesenskem času. Na selitvi ima najraje sestoje trstičja z blatnimi bregovi, kjer skaklja po tleh v iskanju hrane.
foto: Joaquin Lopez
Pogorelček(Phoenicurus phoenicurus)
Pogorelčka prepoznamo po njegovem rdečkastorjavem trebuščku in repu, črnem grlu in obrazu ter belo liso na čelu. Ko stoji na tleh značilno potresava z repom in perutmi. Tako kot samec ima tudi samica rdečkastorjav rep, vendar je po spodnjem delu telesa enotno svetlo-rjavo obarvana.
Pogorelčkov življenjski prostor so predvsem visokodebelni sadovnjaki in naselja z veliko drevja. Je značilen gnezdilec kulturne krajine alpskih dolin in hribovitih predelov vzhodne Slovenije. Raztreseno se pojavlja tudi drugje po državi, a v nižjih gostotah. Gnezdi v drevesnih duplih in kamnitih nišah, zasede pa tudi gnezdilnice.
foto: Jure Novak
Šmarnica(Phoenicurus ochruros)
Šmarnico lahko najdemo v mnogih življenjskih okoljih. Razširjena je tako v dolinah, kjer prebiva zlasti v človekovih naseljih, kot v visokogorju, kjer jo najdemo v bližini skalovja in skalnih sten. Gnezdo si uredi v skalni razpoki, v votlih zidakih, podpornih tramovih, zidanih hišah in podobno.
Samca prepoznamo po vpadljivo črno-sivi obarvanosti telesa, z belimi lisami na perutih in rdečkastorjavim repom. Samice so povečini sivo-rjave z rdečerjavim repom in so podobne samicam pogorelčka.
V Sloveniji je šmarnica med najbolj splošno razširjenimi vrstami in velja za pogosto gnezdilko, ki je pri nas prisotna celo leto.
foto: Tone Trebar
Kupčar(Oenanthe oenanthe)
Samca kupčarja zlahka prepoznamo po sivo obarvanem hrbtu, črnih perutih, črni maski na očeh in svetlem spodnjem delu telesa. Samice so nekoliko bolj bledo obarvane. V letu je pri kupčarjih zelo opazna bela trtica in črno-bel rep.
V Evropi predstavljajo glavni življenjski prostor kupčarja resave, barja, travniki s kamnitimi zidovi, tundre ter gorski travniki s skalovjem in gruščem. V Sloveniji je redek gnezdilec, ki ga najdemo le v alpskem in dinarskem svetu. V Alpah gnezdi po planinah in gorskih travnikih z raztresenimi skalami in gruščem. Drugje poseljuje predvsem izrazito suha in skalovita območja. V času selitve ga pogosto srečamo na travnikih, poljih, industrijskih območjih in celo na pristajalnih stezah.
foto: Alen Ploj
Sredozemski kupčar(Oenanthe hispanica)
Samci sredozemskega kupčarja so smetanasto obarvani s črnimi lici, grlom in peruti, samice pa so peščeno-rjave. Gre za sredozemsko vrsto kupčarja, ki poseljuje izrazito suha in kamnita okolja. Nam najbližja gnezdišča so v Istri na Hrvaškem. V Sloveniji ne gnezdi, se pa občasno pojavlja na selitvi, predvsem v pomladanskem času na Primorskem.
foto: Piet Munsterman
Repaljščica(Saxicola rubetra)
Repaljščico najpogosteje vidimo, ko na travniku poseda na vrhu grma ali kobulnice, kjer prepeva ali pa opreza za plenom, za katerim se požene na tla. Za gnezdenje ji najbolj ustrezajo pozno košeni, negnojeni nižinski travniki, kjer je lahko precej pogosta. Manj številna je na gorskih traviščih z visokimi steblikami.
Glavnina slovenske gnezdeče populacije je na Ljubljanskem barju in Cerkniškem polju. Drugod so populacije majhne in ne presežejo nekaj do deset parov. Intenzivni travniki so zanjo zaradi prezgodnje košnje ekološka past. Repaljščica je zaradi intenziviranja in izginjanja travnikov ena naših najbolj ogroženih travniških ptic.
Na selitvi se pojavlja zelo pogosto, po večjem delu Slovenije, predvsem na odprtih območjih, kjer je zanjo primeren habitat.
foto: Alen Ploj
Prosnik(Saxicola rubicola)
Ta ptica, nekoliko podobna repaljščici, pogosto poseda na vrhu grmovja, nizki veji ali višji bilki, od koder lovi hrano. Poleti ima samec črno glavo, obrobljeno z belim ovratnikom. Hrbet in peruti so temno rjavi in črno progasti. Pozimi je samec manj kontrastno obarvan. Samica je precej svetlejša od samca, s temno, sivorjavo glavo. V vseh perjih prosnika ločimo od repaljščice po tem, da nima svetle nadočesne proge.
Vrsta je pri nas dokaj pogosta gnezdilka, predvsem v nižinah in gričevjih osrednje in vzhodne Slovenije, medtem ko je drugje bolj lokalizirana. Poseljuje različne odprte habitate, kot so travišča, polja in tudi ruderalne površine.
foto: Jure Novak
Cikovt(Turdus philomelos)
Cikovt je srednje velik drozg z rjavo-sivim hrbtom in svetlim trebuhom, ki je posut s pegami. Njegov življenjski prostor so mešani gozdovi z dobro razvito podrastjo, najdemo pa ga tudi na poljih s posameznimi drevesi, v pokrajinah z živo mejo ter na pokopališčih in vrtovih z drevjem in grmovjem. Prezimuje večinoma v Sredozemlju.
Pogosta hrana cikovtov so polži. Te ptice si zato izberejo kamen ali drugo ustrezno podlago, na kateri razbijajo polžje hišice. Takšno »cikovtovo nakovalo« je lahko opazno, saj ga obdaja veliko razbitih polžjih hišic.
V Sloveniji je pogost gnezdilec v večjem delu države in selivka, manjše skupine pa tudi prezimujejo.
foto: Ivan Esenko
Vinski drozg(Turdus iliacus)
Najmanjši evropski drozg je čokat in kratkorep ptič. Ima široko, svetlo nadočesno progo in rjasto-rjave boke. Spodnja stran telesa je belkasta z jasnimi pegami, zgornja stran je temno-rjava. V letu izstopa rjasto-rjava obarvanost na spodnji strani peruti. Let je hiter in v ravni liniji, podobno kot pri cikovtu in ni valovit kot pri cararju.
Vinski drozgi v zimskem času pogosto tvorijo velike jate skupaj z brinovkami, od katerih se ločijo po velikosti in različnem oglašanju. Gnezdijo v Skandinaviji, Rusiji in ob Baltiku, prezimujejo pa v srednji in južni Evropi. V Sloveniji je vinski drozg prezimovalec in selivka (predvsem v oktobru in novembru).
foto: Piet Munsterman
Carar(Turdus viscivorus)
Carar je največji evropski drozg, ki na tleh pogosto stoji zelo vzravnano. V primerjavi s cikovtom je bistveno večji in svetlejši, ima daljši rep in veliko bolj pegasto trebušno stran. Pege so pri cararju bolj okrogle oblike kot pri cikovtu. Pri valovitem letu se vidijo sivorjava trtica in bela spodnja stran peruti.
Ta vrsta drozga je veliko manj družabna od ostalih vrst. Združuje se v manjše, razpršene skupine in le redko v večje jate.
V Sloveniji je pogosta celoletna vrsta, ki gnezdi v mešanih presvetljenih gozdovih, za prehranjevanje pa potrebuje odprte površine z nizko vegetacijo.
foto: Dejan Bordjan
Brinovka(Turdus pilaris)
Brinovka je velik in pisan drozg s sivo obarvano glavo in trtico, rjavimi perutmi in hrbtom ter črnim repom. Oprsje je okraste barve in temno pikčasto. Je zelo družabna ptica, ki gnezdi v raztresenih kolonijah, v katerih se ptice zelo dobro branijo in pogumno napadajo sovražnika.
Prvotni gnezditveni prostor so razredčeni gozdovi sibirske tajge, šele od sredine 19. stoletja pa gnezdi tudi v srednji Evropi. Severne populacije se selijo in prezimujejo v srednji in vzhodni Evropi. V času prezimovanja brinovke lahko tvorijo velike jate.
V Sloveniji je brinovka lokalno pogosta gnezdilka, ki poseljuje predvsem kotline, nižine in gričevja v osrednjem in vzhodnem delu države. Našli jo bomo v polodprti kmetijski krajini s fragmenti listnatega ali mešanega gozda in mejicami. V zimskem času se lahko jate brinovk pojavijo kjerkoli po Sloveniji.
foto: Igor Brajnik
Kos(Turdus merula)
Kos je ena najbolj poznanih evropskih ptic, ki je pogosta v gozdovih, na podeželju in v mestu. Samec je črn in ima rumen kljun in očesni kolobar. Samica je temno rjava ter nekoliko pegasta po prsih. Samci imajo prvo zimo temno rjava perutna peresa. Če kosa kaj razburi, nemudoma odleti in, ko pristane, preskaklja krajšo razdaljo ter nato dvigne rep.
Najraje se hrani z deževniki, ki jih zagrabi s svojim kljunom in jih sunkovito potegne iz tal. Pri nas je zelo pogosta celoletna vrsta.
foto: Aleksander Kozina
Komatar(Turdus torquatus)
Komatar je gorski sorodnik kosa. Poleti je samec črn z jasnim belim pasom prek spodnjega dela vratu (komat). Nima rumenega očesnega kolobarja kot kos, na zloženi peruti pa je vidna srebrnina. Pozimi je samec bolj rjav in ima po spodnji strani svetel luskast vzorec. Odrasla samica je podobna samcu v zimskem perju. Mladostni osebki so zgoraj rjavi, peresa peruti imajo ozke svetle robove, spodaj so močno progasti.
V Sloveniji komatar poseljuje predvsem alpski prostor in je pogost tako v Julijskih Alpah, Karavankah, kot tudi Kamniško-Savinjskih Alpah. Prisoten je tudi na Pohorju in lokalno v Dinaridih. Gre za ptico višjih nadmorskih višin, saj ga najdemo predvsem v okolici gozdne meje, kjer naseljuje iglaste gozdove z jasami, predele z rušjem in goličave. Pozimi se odseli na prezimovanje v Afriko in Sredozemlje, od koder se na gorska gnezdišča vrne med marcem in majem.
foto: Miha Podlogar
Puščavec(Monticola solitarius)
Ta vrsta je s samčevim modrosivo obarvanim perjem ena najlepših predstavnikov drozgov. Gre za toploljubno vrsto, ki je razširjena v južnem in jugovzhodnem delu Evrope. Dobre razmere za gnezdenje najde v toplih, prisojnih skalnatih stenah in na kamnitih pobočjih. Najdemo ga tudi v nekaterih sredozemskih velemestih kot sta Atene in Rim.
Puščavec je v Sloveniji redka vrsta, ki gnezdi lokalno in izključno na Primorskem. Naseljuje Kraški rob, jugozahodni rob Nanosa in Trnovske planote ter Sabotin. Posamezni pari gnezdijo tudi v kamnolomih na Krasu.
foto: Alen Ploj
Slegur(Monticola saxatilis)
Samec slegurja je zelo barvita ptica, ki jo zlahka določimo po modri glavi, beli hrbtni lisi in oranžnem trebuhu. Pri določitvi samice moramo biti zelo pazljivi, saj jo zlahka zamenjamo za samico puščavca. Razlikujeta se v tem, da ima samica slegurja hrbet grahasto rjave barve, pri samici puščavca pa je hrbet enotno rjavo obarvan. Puščavec ima tudi daljši rep od slegurja.
Življenjski prostor slegurja v Sloveniji so toploljubna območja kamnitih travnikov s posameznimi grmi ali drevesi. Naseljuje tudi strme in proti jugu obrnjene skalovite grebene. Tako ga najdemo na skalovitih pobočjih visokih kraških planot in na gorskih travnikih Julijskih Alp. Pojavlja se samo v zahodni Sloveniji in prištevamo ga med redke gnezdilke. Je selivka, ki prezimuje v Afriki, na gnezdišča se vrne aprila in maja.
foto: Domen Stanič