Hudournik(Apus apus)
Hudournik v naših krajih velja za enega od znanilcev pomladi. Je namreč ptica selivka, ki se že sredi poletja odseli v Afriko južno od Sahare, od koder se v Slovenijo vrača v aprilu in maju. Če ga še ne poznamo, ga lahko zamenjamo s kmečko ali mestno lastovko. Od njiju se loči po daljših, ožjih in bolj srpastih perutih ter popolnoma črnem telesu. Svetlejšo ima le manjšo liso na grlu.
Med vsemi pticami so prav hudourniki najbolj prilagojeni življenju v letu. Večino vsakdanjih aktivnosti kot so hranjenje, spanje, in parjenje opravijo med letenjem, pristanejo pa samo v času gnezdenja, ko obiščejo gnezdo.
Hudournik je tipičen gnezdilec v luknjah skalnatih sten in kamnitih stavb kot so cerkve, gradovi in stolpi, zato ga bomo najpogosteje opazovali v mestih in naseljih. Gnezda si ne znaša, saj gnezdi neposredno na dnu kotanje. V Sloveniji je razširjen predvsem na Primorskem, Notranjskem in Štajerskem.
foto: Dejan Bordjan
Planinski hudournik(Apus melba)
Planinski hudournik je največja vrsta hudournika v Evropi. Je rjavkaste barve, belino na spodnji strani pa prekinja le temen pas po vratu in rjav zadek. Značilen je velik, bel podbradek. Od navadnega hudournika ga ločimo tudi po oglašanju. Gnezdi v skalnih razpokah previsnih sten in spodmolov.
Vrsta je v Sloveniji redka gnezdilka, ki jo najdemo le na Krasu in lokalizirano v Julijskih Alpah. Večji del kraške populacije je omejen na ostenja Kraškega roba, pomembna kolonija pa poseljuje tudi kraške udornice Škocjanskih jam. Jeseni se seli in prezimuje v tropski Afriki in Indiji.
foto: Jure Novak