Mlakarica(Anas platyrhynchos)
Mlakarica je vsem dobro poznana raca, ki je splošno razširjena na vodotokih po celi Sloveniji. Prehranjuje se na kopnem ali v plitki vodi, kjer z iztegnjenim vratom še lahko doseže dno.
Samci, ki imajo v svatovskem perju zeleno glavo, rjave prsi, siv hrbet in peruti z modrim zrcalcem, so večino leta mnogo bolj barviti od samic. Samice so rjavo obarvane, na krilih pa imajo podobno kot samci modro zrcalo.
Rjava obarvanost samic ima varovalno funkcijo. Takšne so v času valjenja jajc na gnezdu za plenilce manj opazne. Samec si čez poletje, v obdobju med majem in oktobrom, nadene posvatovsko perje, ki je močno podobno perju samice. Izdaja ga le rumen kljun. Ker v času golitve mlakarice naenkrat zamenjajo vsa letalna peresa, v tem obdobju ne morejo leteti.
foto: Jure Novak
Konopnica(Mareca strepera)
Konopnica je ptica rečnih mrtvic, ribnikov in jezer z bujno obrežno vegetacijo. Je nekoliko manjša od mlakarice in precej skromneje obarvana v primerjavi z drugimi racami. V letu in pogosto tudi na tleh lahko zlasti samce od drugih vrst rac jasno ločimo po povsem belem "zrcalu" na krilih.
Konopnica se je v Evropo razširila šele v začetku prejšnjega stoletja, ko je širila svoj areal proti zahodu. Pred tem je tudi v naših krajih veljala za redko selivko.
Danes je v Sloveniji redka gnezdilka, vendar je verjetno večkrat spregledana zaradi svoje nevpadljivosti. Pozimi in na selitvi se pojavlja v večini slovenskih mokrišč, predvsem v manjših skupinah ali pomešana med drugimi vrstami rac.
foto: Dejan Bordjan
Dolgorepa raca(Anas acuta)
Dolgorepa raca je elegantna, vitka raca z dolgimi repnimi peresi, ki so značilna predvsem za samca, kljun pa je izrazito srebrnomodre barve.
Gnezdi na Islandiji, v Skandinaviji, na Britanskem otočju in ponekod v srednji Evropi. Gnezditvena območja so predvsem velika, plitva in s trstičjem obdana jezera.
V Sloveniji je dolgorepa raca zgolj občasna in posamična gnezdilka, pogosteje pa jo opazujemo na preletu. Posamezne ptice tudi prezimujejo.
foto: Jure Novak
Raca žličarica(Spatula clypeata)
Žličarica je svoje ime dobila po značilnem dolgem in spredaj razširjenem kljunu, ki spominja na žlico. Samci so zelo značilno obarvani, samice pa od mlakarice in drugih rac ločimo predvsem po že omenjenem kljunu.
Gnezdo si najpogosteje naredi na bolj odprtem in suhem predelu svojega sicer zaraščenega prebivališča.
Žličarica je razširjena po vsej Evropi, predvsem severne populacije pa se pozimi selijo proti jugu, kjer v Sredozemlju tudi prezimujejo. V Sloveniji velja za redko in ogrožen gnezdilko, pozimi in na selitvi pa je dokaj pogosta vrsta mokrišč.
foto: Dejan Bordjan
Žvižgavka(Mareca penelope)
Žvižgavka je bila poimenovana po žvižgajočih klicih, s katerimi se oglaša. Za to vrsto race je značilno, da se zadržuje v velikih jatah, ki se pasejo na priobrežnih traviščih in prenočujejo ob rečnih ustjih. Pogosto se pojavljajo na velikih akumulacijskih jezerih in na poplavljenih območjih.
Gnezdeče populacije v Evropi najdemo na Islandiji, v Skandinaviji in na Britanskem otočju. V Sloveniji se redno pojavlja na selitvi in prezimovanju.
foto: Tone Trebar
Kreheljc(Anas crecca)
Kreheljc je precej manjši od ostalih rac. Samci so sivi, z rjavo glavo in izrazito zeleno očesno progo. Značilna je tudi živorumena lisa na zadku. Samica je rjavkasta z značilnim zelenim "okencem", ki je v letu dobro viden pri obeh spolih.
Kreheljc prebiva v s trstiščem zaraslih zalivih in rokavih stoječih in počasi tekočih vodah, v gosto zaraščenih mlakah in drugih, tudi umetnih, a opuščenih mokriščih. Gnezdi na kopnem v gosti obrežni vegetaciji v neposredni bližini vode.
Kreheljc je najbolj razširjena in številčna majhna raca plovka v Evropi. V Sloveniji je reden, a zelo redek gnezdilec, številčen pa je na selitvi in prezimovanju.
foto: Jure Novak
Reglja(Spatula querquedula)
Reglje najpogosteje videvamo v času selitve. V svatovskem perju samca prepoznamo po izrazito beli progi čez oči, v letu pa po bledo modrem sprednjem delu peruti. V posvatovskem perju je zelo podoben rjavo-progasti samici.
Iz daljnega prezimovališča južno od Sahare se reglje zgodaj spomladi v jatah vračajo na svoja gnezdišča. V pare se povezujejo že med prezimovanjem, kajti samic je za vse samce premalo. Samci svoji partnerki, ki jo varujejo pred nasilnim parjenjem z drugimi samci, sledijo do območja, kjer so se izvalile. Kljub temu ne sodelujejo pri vzreji mladičev.
V Sloveniji je reglja redka gnezdilka, predvsem v severovzhodnem delu države. V mokriščih je pogosta na selitvi, predvsem v marcu in aprilu.
foto: Alen Ploj