Poljski škrjanec(Alauda arvensis)
Poljski škrjanec se najpogosteje zadržuje na odprtih površinah z nizko ali skromno vegetacijo in visokim deležem golih tal. Vrsta se je najverjetneje razširila z območij naravne stepe na odprta področja, ki so nastala s krčenjem gozdov in razširjanjem njiv ter pašnikov. Danes je značilna vrsta gnojenih in negnojenih travnikov ter njiv, bolj redka pa je na gorskih travnikih. V kulturni krajini daje običajno prednost ekstenzivno obdelanim traviščem in heterogenim kmetijskim površinam.
Gnezdi na tleh, običajno med redko in nizko vegetacijo, kot so trave ali rastoče poljščine. Mladiči zapustijo gnezdo po osmih od desetih dneh, vendar starša še naprej skrbita zanje.
V Sloveniji sodi poljski škrjanec med pogosto razširjene vrste, njegova populacija pa je v zadnjih desetletjih v strmem upadu. Glavna vzroka za upad sta zaraščanje travniških površin in intenzifikacija kmetijstva.
foto: Alen Ploj
Čopasti škrjanec(Galerida cristata)
Za čopastega škrjanca je značilen koničast čop na glavi, ki je vedno dobro viden. Barve in vzorci spominjajo na poljskega škrjanca, a se od njega loči po izrazitejšem obraznem vzorcu, redkejši in manj izraziti progavosti po obrazu ter rjastih zunanjih repnih peresih. V letu deluje kompaktno.
Življenjski prostor čopastega škrjanca so odprta, suha, ravna ali rahlo valovita območja z nizko ali redko vegetacijo.
V Sloveniji je le lokalno pogost. Najpogostejši je v nižinah na vzhodu in severovzhodu države, v Ljubljanski kotlini in Vipavski dolini. Razširjenost v zimskem času je podobna gnezditveni.
foto: Alen Ploj
Hribski škrjanec(Lullula arborea)
V severnem delu Evrope velja hribski škrjanec za gozdno ptico, v južnem pa za travniško oziroma za ptico odprte kulturne krajine. V Sloveniji je prebivalec polodprtih pokrajin. Prebiva v sredogorju na suhih in kraških travnikih, poraslih s skromnim grmičevjem in drevjem. Zanj so primerni ekstenzivni travniki z redkejšo in nizko travo, ki je bogata z zelišči.
Pri nas ima hribski škrjanec dve glavni naselitveni območji, in sicer v jugozahodni Sloveniji ter na Goričkem. V zahodnem delu Slovenije gnezdi na robovih dolin, saj so zatravljeni terasasti vinogradi in sadovnjaki zanj primeren habitat. Na Krasu naseljuje suhe travnike in pašnike. V vzhodnem delu Slovenije, na Goričkem, kjer je sicer redkejši, pa prebiva v odprti mozaični kulturni krajini na suhih, pretežno južno orientiranih pobočjih gričev.
foto: Alen Ploj
Kratkoprsti škrjanček(Calandrella brachydactyla)
Kratkoprsti škrjanček je nekoliko manjši in bolj peščeno obarvan od hribskega škrjanca. Prepoznamo ga po stožičastem in svetlem kljunu, svetli spodnji strani trupa, prsih brez vzdolžnih prog ter črni vzdolžni progi prek zložene peruti. Večina osebkov ima majhna črna madeža ob straneh vratu, vendar ju zlahka prezremo, saj se le-ta med obračanjem glave skrijeta.
Kratkoprsti škrjanček je gnezdilka južne in jugovzhodne Evrope, kjer gnezdi slaba četrtina svetovne populacije. V Sloveniji zadnja leta maloštevilno gnezdi v Vipavski dolini. Redno se pojavlja tudi na selitvi, večinoma spomladi.
foto: Alen Ploj
Laški škrjanec(Melanocorypha calandra)
Laški škrjanec je stepska ptica. Poseljuje južno, jugovzhodno in vzhodno Evropo. Največje evropske populacije živijo v Španiji, Turčiji in Rusiji. Pri nas je vrsta precej redka selivka, znani pa so posamezni gnezditveni podatki, ko so bili opazovani pojoči samci. Glede na bližino gnezdeče populacije v hrvaškem Kvarnerju so možna opazovanja predvsem v submediteranskem delu Slovenije.