Trstni strnad(Emberiza schoeniclus)
V svatovskem perju ima samec trstnega strnada črno glavo in grlo ter bel brk in ovratnik. Samice so manj kontrastno in povečini rjavo-progasto obarvane, pozimi pa sta si spola bolj podobna.
Trstni strnad je prebivalec močvirnih območji z nizko vegetacijo, kot so npr. trstišča, nizka in visoka barja ter šašja. Kjer je bil njegov primarni habitat izsušen pa gnezdi tudi v osuševalnih jarkih in na zapuščenih njivah.
V Sloveniji je kot gnezdilka razširjen predvsem v osrednjem in severovzhodnem delu države, povsod v manjšem številu. Največ jih gnezdi na Cerkniškem polju in Ljubljanskem barju, v večjem številu pa se pojavlja tudi v spodnjem toku reke Mure. Pozimi se v manjših jatah pojavlja v sestojih trstičja, pogosteje v obalnih mokriščih.
foto: Aleksander Kozina
Snežni strnad(Plectrophenax nivalis )
Snežni strnad je na prvi pogled podoben planinskemu vrabcu, le da je manjši, ima manj beline v repu in nima sive glave ter rjavega hrbta. Odrasli osebki v zimskem perju so pretežno beli spodaj in peščeno-rjavi zgoraj, z očitno belino na perutih. Mladostni osebki so manj beli in po hrbtu bolj progasti. Kljun je v zimskem času svetle, rožnate barve, na licih pa je značilna rožnato-rjava lisa.
Snežni strnad je ptica tundre in visokogorja na skrajnem severu Evrope. V zimskem času prezimuje v severni in lokalno v srednji Evropi. V Sloveniji je precej redek zimski gost, ki se običajno pojavi na odprtih mestih brez vegetacije ali kvečjemu z nizko travo.
foto: Alen Ploj
Vrtni strnad(Emberiza hortulana)
Vrtnega strnada prepoznamo po sivo-zeleni glavi in opečnato rdečem trebuhu ter žvepleno rumenem očesnem obroču, brku in grlu.
Gnezdi na suhih, zaraščajočih se traviščih z redko travo ter na pogoriščih, prehranjuje pa se najraje v kulturni krajini, kamor leti tudi tri kilometre daleč. Je selivka na dolge razdalje, ki prezimuje v Afriki, južno od Sahare. Vrtni strnad tvori ohlapne kolonije pojočih samcev, od katerih se le posamezni osebki sparijo s samico.
V Sloveniji je vrtni strnad do pred nekaj desetletji veljal za splošno razširjeno vrsto na večjem delu Krasa in v Goriških Brdih. Njegova populacija v obdobju 2005-2022 doživela strm upad, zato vrtnega strnada danes prištevamo med najredkejše gnezdilke Slovenije. Obenem je gnezdečih osebkov v Sloveniji tako malo, da je vrsta pri nas tik pred izumrtjem. Razloge za strm upad populaciji gre iskati v zaraščanju Krasa in s tem izgubi primernega habitata ter opuščanju kmetovanja v okolici gnezdišč.
foto: Tomaž Mihelič
Rumeni strnad(Emberiza citrinella)
Samca rumenega strnada prepoznamo po prevladujoči rumeni barvi glave, vratu in trebuha ter opečnato rdeči trtici in oprsju. Pri določanju samic moramo biti previdni, saj so podobne drugim rumeno obarvanim strnadom (predvsem plotnemu).
Prebiva v mozaični kulturni krajini, ki je bogata z grmišči, mejicami ali obraščenim gozdnim robom.
V Sloveniji se kot gnezdilec pojavlja praktično povsod, razen na višjih nadmorskih višinah. Pogostejši je na severovzhodu. Pozimi se posamezni osebki lahko združijo v večje jate. Najpogosteje ga lahko vidimo sedeti na žici ali na vrhu grma ali drevesa.
foto: Aleksander Kozina
Plotni strnad(Emberiza cirlus)
Plotnega strnada lahko prepoznamo po črno-rumeni maski obraza, sivo-zelenem oprsnem perju in rumenem trebuhu.
Je prebivalec odprte krajine z grmičevjem in drevjem ter mozaične kulturne krajine z mejicami, sadovnjaki, vinogradi in zaraščenimi pašniki. Rad ima gričevnato pokrajino in se izogiba ravninam.
V Sloveniji strnjeno gnezdi le na Primorskem, kjer je pogost gnezdilec kulturne krajine od Istre do Kobarida. Drugje gnezdi bolj izolirano in maloštevilno, denimo v Halozah, Beli krajini, na Kozjanskem in drugje v vzhodni Sloveniji, kjer so razmere zanj dovolj toploljubne.
foto: Joaquin Lopez
Črnoglavi strnad( Emberiza melanocephala)
Črnoglavega strnada prepoznamo po črni glavi in rumenem perju po grlu in trebuhu.
Je ena redkih evropskih vrst ptic, ki se seli v Indijo. Gre za gnezdilca toplejših predelov na jugovzhodu Evrope. Vezan je na ekstenzivno kmetijstvo v rečnih dolinah, na vzhodu pa ga najdemo tudi v bolj suhih življenjskih okoljih s posameznimi drevesi in grmišči.
V Sloveniji velja le za občasnega in zelo redkega gnezdilca, na skrajnem severnem delu svojega gnezditvenega areala. Do izvedbe melioracij leta 1980 je gnezdil v dolini Dragonje. V zadnjih letih je bilo njegovo gnezdenje potrjeno le na Kraškem robu. Nam najbližja gnezdišča pa so v dolini reke Mirne na Hrvaškem.
foto: Alen Ploj
Veliki strnad(Emberiza calandra)
Veliki strnad je največji med strnadi, saj je čokat in je videti skoraj brez vratu. Je pretežno rjavo-progaste barve, spola pa sta si enaka, kar je posebnost med strnadi. Samec pri petju nagne glavo nazaj, navadno pa sedi na električnih žicah, steblikah in samotnih drevesih v odprti krajini. Med letom na kratke razdalje ima spuščene noge.
Veliki strnad prebiva v zelo odprti pokrajini s posameznimi izpostavljenimi strukturami (nižja drevesa, grmi, ograje, žice), ki jih uporablja kot preže oziroma pevska mesta. Izbira tako kmetijsko krajino z njivami in košenimi travniki, kot tudi pašnike in ekstenzivne suhe travnike.
V Sloveniji je najpogostejši na kraških poljih jugozahodne Slovenije. Pri nas prezimuje redko in le v toplejših primorskih dolinah.
foto: Alen Ploj
Skalni strnad(Emberiza cia)
Skalnega strnada najlažje prepoznamo po sivi glavi s črnimi progami in opečnato-rjavemu telesu. Rep je precej dolg, kar je lepo vidno predvsem v letu.
Poseljuje tako strma, skalnata, topla pobočja kot tudi redek toploljubni gozd na skalnatih tleh.
Strnjeno naseljuje predvsem zahodno in jugozahodno Slovenijo, kjer je najbolj pogost na kamnitih pobočjih južnega roba Trnovskega gozda in Nanosa, na Sabotinu in v Soški dolini ter na Kraškem robu. V Sloveniji prezimuje v okolici svojih gnezdišč, a se pomakne tudi v nižje ležeče predele. Izolirane populacije so v Posavskem hribovju, na južnem delu Karavank in ponekod v Dinaridih.
foto: Blaž Blažič