Domači vrabec(Passer domesticus)
Domači vrabec je verjetno najbolj poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti in zadrževanju v naseljih. Samec je zgoraj rjavo in črno vzdolžno progast, tilnik je čokoladno rjav, teme je sivo. Črn podbradek sega na prsi. Samica je svetlo-rjave barve, ima svetlo nadočesno progo in progast hrbet. Podbradka pri samici ni.
Danes je domači vrabec, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, človekov spremljevalec v naseljih od obale pa do gorskega sveta. V zadnjih desetletjih njegova evropska populacija upada, kot posledica sprememb v načinu kmetovanja (pesticidi, monokulture, propad manjših kmetij) in živinoreje.
V Sloveniji je domači vrabec zelo pogosta celoletna vrsta, ki gnezdi izključno v naseljih in posameznih stavbah v kulturni krajini.
foto: Dare Fekonja
Italijanski vrabec(Passer italiae)
Kot samo ime pove, je razširjenost italijanskega vrabca omejena na Italijo in njena obmejna območja, kjer skoraj v celoti zamenja domačega vrabca. Samci italijanskega vrabca se od domačega vrabca ločijo predvsem po rdečkasto-rjavem temenu in belem licu.
Italijanski vrabec je v Sloveniji razširjen le na zahodu države, kjer ga najdemo lokalno v Posočju, Goriških Brdih, Vipavski dolini, na delu Krasa in v slovenski Istri. Pogosto se pojavlja skupaj z domačim vrabcem, med obema vrstama pa prihaja tudi do križanja.
Travniški vrabec(Passer hispaniolensis)
Samec travniškega vrabca se od domačega razlikuje po kostanjevo-rjavem temenu, belih licih, tanki beli nadočesni progi in močnih črnih progah na oprsju in trebuhu. Samica je zelo podobna domačemu vrabcu in je na terenu običajno ni mogoče zanesljivo določiti.
Travniški vrabec živi v južni in jugovzhodni Evropi, kjer naseljuje predvsem drevorede, kulturno krajino z grmovjem in goščave ob vodi. Ponekod gnezdi tudi v naseljih, večkrat v gnezdih belih štorkelj. Je kolonijski gnezdilec, ki svoja mošnjasta gnezda spleta tako na drevesih, kot tudi na stavbah in drogovih.
V Sloveniji je travniški vrabec redka vrsta, katere gnezditev je bila potrjena le v dolini Dragonje. Nekaj več je podatkov iz negnezditvenega obdobja, skoraj izključno iz jugozahodnega dela države.
foto: Dare Fekonja
Poljski vrabec(Passer montanus)
Poljski vrabec je nekoliko podoben domačemu vrabcu, vendar ga od slednjega ločijo bel pol-ovratnik, kostanjevo rjavo teme in večji črni lisi na licih.
Poljski vrabec je ptica kmetijske krajine, kateri ustrezajo polja prepredena in obdana z mejicami in posameznimi drevesi. Poseljuje tudi vasi, sadovnjake, hmeljišča in mestne drevorede. Gnezdi v drevesnih duplih, gnezdilnicah in na zgradbah. Občasno prileti tudi na krmilnice.
V Sloveniji je zelo pogosta in splošno razširjena celoletna vrsta, ki manjka le v alpskem svetu in v območjih strnjenih gozdov.
foto: Ivan Esenko
Planinski vrabec(Monttifringilla nivalis)
Planinskega vrabca bomo težko zamenjali s katero drugo vrsto vrabca, saj prebiva v povsem drugačnem okolju od ostalih ožjih sorodnikov. Gre za visokogorsko vrsto katere gnezditveni prostor so skalnati travniki visoko nad drevesno mejo, kjer spomladi sneg hitro skopni in so v bližini strma skalnata območja ali visoke stavbe. Ob hudih zimah se lahko spusti nekoliko nižje, vendar še vedno ostane nad gozdno mejo. Takrat se jate planinskih vrabcev pogosto zadržujejo ob hotelih in kočah v visokogorju.
Tudi po videzu planinskega vrabca težko zamenjamo s katero drugo vrsto. Značilna je belina v perutih in repu, ki je dobro vidna predvsem v letu. V gnezditvenem obdobju je glava sive barve, podbradek in kljun sta črna, hrbet pa je sivo-rjav. Pozimi je kljun rumenkaste barve.
Pri nas je redka celoletna vrsta, ki gnezdi ponekod v Julijskih Alpah in Karavankah. V Julijskih Alpah je bil največkrat opazovan v okolici Triglava, Hribaric in Mangarta. Kot visokogorska vrsta ima planinski vrabec v Sloveniji večino svoje populacije nad 1600 metri nadmorske višine. Vrsta rada gnezdi kolonijsko v manjših skupinah od 3-12 parov, za gnezdišče pa izbira luknje in razpoke v skalnih stenah ter na stavbah.
foto: Alen Ploj