Črna žolna(Dryocopus martius)
Črna žolna je največja med našimi žolnami, saj je z svojimi 45 centimetri velika približno tako kot sraka. Obarvana je popolnoma črno, na vrhu glave pa ima značilno rdeče perje, ki pri samicah pokriva le zadnji del temena. Kljun je močan in bele barve. Prebiva v skoraj vseh gozdovih, kjer lahko najde vsaj nekaj debelih, starih dreves, kamor si tudi izdolbe duplo, kjer gnezdi.
Črna žolna ima zelo velike teritorije (več kot 100 hektarjev) in zato naseljuje gozdove v relativno nizkih gostotah. Prehranjuje se z velikimi drevesnimi mravljami in ličinkami hroščev, ki vrtajo po lesu.
Pri nas je pogosta in po večini obsežnejših gozdov razširjena vrsta stalnica.
foto: Domen Stanič
Zelena žolna(Picus viridis)
Zelena žolna zaradi prehranjevanja z mravljami veliko časa preživi na tleh. Od na prvi pogled zelo podobne pivke se zelena žolna loči po velikosti (je dobrih 5 centimetrov večja) in po črni »maski«, ki pokriva oči. Oba spola imata rdeče teme, samec pa se od samice loči po rdečem brku (ta je pri samici črn). V pomladanskem času lahko pogosto slišimo njeno značilno oglašanje, mnogo težje pa ptico uzremo, saj je zelena žolna precej plaha vrsta.
Zelena žolna prebiva najraje v polodprti mozaični krajini, kjer je prisoten odrasel gozd s travniki in pašniki. Rada ima predvsem nižinske in gričevnate listopadne gozdove, iglastim in gorskim gozdovom pa se izogiba. Zelo rada ima tudi sadovnjake z debelejšimi, starimi drevesi.
V Sloveniji je široko razširjena in pogosta celoletna vrsta.
foto: Alen Ploj
Pivka(Picus canus)
Pivka gnezdi v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih in v sadovnjakih. V spomladanskih dneh pogosto slišimo njeno značilno oglašanje - »piv, piv, piv«, po čemer je vrsta tudi dobila svoje ime.
Pivka je zeleno-sivo obarvana, samca pa od samice ločimo po rdečem čelu, ki je pri samici sivo. Oba spola imata tanek črn brk, za razliko zelene žolne pa nimata črne maske na očeh.
Za gnezdenje pivka uporablja debelejše drevo, v katerega si sama izdolbe duplo, ki ga pozimi uporablja tudi za prenočevanje.
Pri nas je pivka v gozdovih splošno razširjena in pogosta celoletna vrsta.
foto: Simon Kovačič