Določevalni ključi
Določevalni ključi (DK) so pripomočki za določanje vrst organizmov, ki so v uporabi že več kot sto let. Določanje poteka na podlagi značilnosti opazovanega osebka (najpogosteje njegovih morfoloških znakov) v naravi in temelji na zaporedju razhajanj.
Razvoj znanj in spretnosti z uporabo in izdelavo DK po izbranih ciljih in specialno didaktičnih priporočilih v učnih načrtih za devetletne osnovne šole
Učenci pričnejo biološke vsebine osvajati že v prvem triletju pri predmetu »Spoznavanje okolja«. Nadgrajujejo jih v 4. in 5. razredu pri predmetu »Naravoslovje in tehnika«, v 6. in 7. razredu pri predmetu »Naravoslovje« ter v 8. in 9. razredu pri predmetu »Biologija«. Hkrati z usvajanjem potrebnega znanja pridobivajo ustrezne spretnosti tudi za uporabo in izdelavo določevalnih ključev.
Učence od 1. do 4. razreda usmerjamo v opazovanje, določanje, primerjanje, razvrščanje … organizmov po eni spremenljivki (npr. barva telesa), od 5. razreda naprej pa po eni ali dveh spremenljivkah (npr. barva telesa in oblika kljuna).
V 1. razredu učence usmerjamo k opazovanju zunanjih lastnosti organizmov. Odkrivajo preproste povezave med rastlinami, živalmi in okoljem.
V 2. razredu učence usmerjamo k natančnejšim, zahtevnejšim in trajnejšim opazovanjem in preučevanjem. Primerjajo lastnosti in iščejo povezave med rastlinami, živalmi in njihovim okoljem.
V 3. razredu učence usmerjamo k opazovanju podrobnosti, s čimer se spodbuja natančnost opazovanja in prepoznavanja. Ko spoznajo večje število organizmov, se pričnejo uvajati začetki klasifikacije. Učence spodbujamo k samostojnemu razmišljanju o kriterijih razvrščanja.
V 4. razredu učenci organizme (rastline, živali) razvrščajo po podobnosti v skupine. Imena organizmov so manj pomembna. Za določanje uporabijo preproste določevalne ključe, ki so prirejeni njihovim sposobnostim. Spoznajo, da imajo živa bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekaj enakih značilnosti. Spoznajo zgradbo kopenskih živali. Zunanji videz živali povezujejo z njenim načinom življenja.
V 5. razredu se učenci naučijo množico razvrstiti v dva ali več razredov. Prešteti znajo elemente v vsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitve po kvalitativni spremenljivki (barva, oblika, spol), semikvantitativni spremenljivki (dolžina, teža, prostornina – če niso izmerjene) in kvantitativni spremenljivki (dobljeni s štetjem ali merjenjem).
V 6. razredu učence spodbujamo k iskanju podobnosti in razlik med predstavniki žive in nežive narave in k njihovemu opisovanju le-teh v pisni in ustni obliki na podlagi konkretnih primerov. Spoznajo najpogostejše predstavnike ptic v urbanih okoljih (vrtovi, žive meje, zelenice, parki, njive, polja, sadovnjaki, vinogradi, travniki) in na ptičjih krmilnicah tudi na konkretnih primerih. Spoznavajo način prehranjevanja ptic in njihovo vlogo v naravi. Učence navajamo na uporabo strokovne in poljudnoznanstvene literature in jih usmerjamo k iskanju sorodstvenih povezav med živalmi iz različnih okolij, ki so jih spoznali.
V 7. razredu učence usmerjamo k prepoznavanju in določanju gliv, rastlin in živali v različnih gozdnih plasteh, ob celinskih vodah (vodne in obvodne ptice) in na morskem nabrežju (obmorske ptice) s pomočjo preprostih slikovnih ključev. Pri opazovanju jih učimo uporabljati čim več čutil. Na podlagi lastnosti organizmov sklepajo na prilagoditve organizmov na določeno okolje. Učence opozorimo, da je zvok sredstvo za komunikacijo med živimi bitji.
V 8. razredu učenci z učiteljem preučujejo biotsko raznovrstnost v lastnem okolju. Oblikujejo merila za razvrščanje in po njih razvrščajo organizme. Seznanijo se s temeljnimi sistematskimi kategorijami živih bitij. Vodimo jih tako, da sami ugotovijo, da je smisel razvrščanja organizmov v sisteme boljša preglednost množice podatkov in poskus povezovanja organizmov v skupine glede na sorodnost. Podobni organizmi niso vedno tudi sorodni.
Dodatna gradiva
Koraki k prepoznavanju in določevanju vrst ptic, revija Svet ptic, 2010, št. 2. (pdf)
Primer: Slikovni ključ za sinice (avtorica Iris Petrovič) (pdf)
Uporaba določevalnih ključev v vrtcu
Otroci zelo radi opazujejo in raziskujejo naravo, še posebno, če lahko to počnejo tako kot odrasli. Najpogostejše ptice, ki jih najlaže opazujemo v naši okolici, so poleg domačih golobov, domačih vrabcev, kosov, sivih vran še velike sinice, taščice in ščinkavci.
Potek dela:
- Natisnemo barvne fotografije s pticami, pod katere napišemo njihova imena.
- Izrezane fotografije plastificiramo, da bodo lahko uporabne dalj časa, preluknjamo.
- Fotografije obesimo na kovinske obročke za ključe (za lažje listanje) in skozi obročke napeljemo tanjšo elastiko ter jo zavežemo.
Pred odhodom na teren se z otroki pogovorimo tudi o tem, kako ptice opazujemo, in sicer tako, da:
- nismo glasni,
- hodimo počasi,
- ne tečemo za pticami,
- gledamo gor, dol in naokoli.
Na terenskem obhodu opazujemo ptice. Nekatere vrste v naseljih so navajene bližine ljudi, zato se jim lahko dovolj približamo, da jih lahko poiščemo v pripravljenih določevalnih ključih. Pri tem naj otroci živahno sodelujejo med seboj. Poleg opazovanih ptic – golobov, sivih vran, kosov, velike sinice in domačih vrabcev – poiščimo tudi druge sledove ptic kot so na primer peresa.