Splošna navodila za prispevke

Fotografije in slikovni material

  • Digitalne fotografije naj bodo v polni resoluciji (originalna velikost!), v jpg ali tiff formatu.
  • Digitalne fotografije ali drugi slikovni materiali naj bodo poimenovani z zaporedno številko, ki ustreza pripadajočemu podnapisu, z vsebino na sliki ter s polnim imenom in priimkom avtorja fotografije oz. slike. Primer: 1_vrsta ptice_ImePriimek.
  • V primeru, da nimate svojih fotografij za objavo ob prispevku, urednici nemudoma sporočite motive, ki naj bodo na želenih fotografijah. Urednica vam bo takoj, ko bo mogoče, poslala pomanjšane digitalne fotografije, ki jim boste pripisali podnapise.
  • Fotografije, ki jih pošiljate po elektronski pošti, naj v enem sporočilu ne presegajo 10 MB, saj bo strežnik zavrnil večja sporočila. Priporočljivo je tudi, da v primeru več zaporednih sporočil s fotografijami urednico obvestite, v koliko sporočilih ste jih poslali.
  • Diapozitive in fotografije vrnemo po izidu revije, v določenem času pa jih boste prejeli tudi v digitalni obliki (»sken«).

Podnapisi slik

  • Podnapisi slik so eden najpomembnejših elementov prispevka, ki bralca prepričajo k nadaljnjemu branju. Zato naj bodo pomenljivi, zanimivi, nanašajoči se na vsebino prispevka.
  • Maksimalna dolžina podnapisa naj bo 120 znakov s presledki (brez imena avtorja).
  • Podnapisi fotografij in drugega slikovnega materiala naj bodo oštevilčeni z zaporedno številko, ki ustreza pripadajoči fotografiji, in zbrani na koncu prispevka.
  • Ob slovenskem imenu naj bo v podnapisu vedno tudi latinsko ime vrste.
  • Oblika podnapisa:

1: Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) je ujel zajeten zalogaj hrane.
foto: Najboljši Fotograf

Odstavki in mednaslovi

  • Odstavki naj bodo ločeni s prazno vrstico.
  • Mednaslovi naj bodo v mastnem tisku.

Latinska in slovenska imena vrst

  • Slovensko ime vrste pišemo pokončno, latinsko ime vrste in rodu pa poševno in v oklepaju. Okrajšavo »sp.« vedno pišemo pokončno.
  • Latinska imena družin in drugih višjih taksonov pišemo pokončno: družina deževnikov (Charadriidae).
  • Kadar poznamo slovensko in latinsko ime vrste, latinsko ime sledi slovenskemu in je zapisano v oklepajih: poljski vrabec (Passer montanus).
  • Kadar poznamo latinsko ime vrste, v slovenščini pa le rodovno ime ali ime na nivoju kakega drugega višjega taksona (družine, redu,…) ju zapišemo takole: sinica vrste Parus tainta, raca vrste Aythya tainta, deževnik vrste Charadrius tainta …
  • Kadar zaporedoma omenjamo ali naštevamo več različnih vrst istega rodu, celotno ime rodu izpišemo le prvič: Parus cristatus, P. major in P. palustris, oziroma: čopasta, velika in močvirska sinica, oziroma: čopasta (Parus cristatus), velika (P. major) in močvirska sinica (P. palustris). Velja tudi tako: velika bela (Egretta alba) in siva čaplja (Ardea cinerea).
  • Kadar omenjamo rod, lahko to zapišemo v dveh oblikah: rod sinic (Parus sp.) – govorimo o celotnem rodu sinic, ali: raca iz rodu Anas – govorimo o neki vrsti race iz nekega znanega rodu.

Pojasnilo terminov:
Primer čopaste sinice (Parus cristatus) iz družine sinic (Paridae):

  • čopasta sinica, Parus cristatus: slovensko in latinsko vrstno ime (ime vrste)
  • sinica, Parus: slovensko in latinsko rodovno ime (ime rodu)
  • sinice oz. družina sinic, Paridae: slovensko in latinsko ime družine
  • taksoni, višji od vrste: rod < družina < red

Imenik ptic zahodne Palearktike. Acrocephalus 20 (94-96): 97-162.

Citati in bibliografija

  • Citati se ne pišejo v besedilu.
  • Bibliografija naj bo zbrana na koncu prispevka v seznamu:

Članek:
KOCE, U., [et al.] (2003): Pegasta sova Tyto alba in lesna sova Strix aluco v gradovih in nekaterih drugih objektih SV Slovenije. – Acrocephalus 24 (118): 103-107.

Monografija:
GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. 287 s.

Spletna stran ali povezava do spletne vsebine:
www.spletnastran.com    (datum)
www.spletnastran.com/gjask/ptic=668/link/    (datum)