Varstvo narave

Varstvo biotske raznolikosti na Balkanu

// Borut Rubinić

Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Partnerska fundacija za kritično ogrožene ekosisteme ali Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS.

Strategija in ambicija CEPF-a ni postati in ostati trajni finančni mehanizem na določenem območju vroče točke biotske raznovrstnosti. Namesto tega je želja fundacije v določenem obdobju investicij do te mere okrepiti del civilne družbe, ki skrbi za ohranjanje okolja, da bi postala trajnostna, sposobna vplivati tudi na najzahtevnejše strateške prostorske odločitve ter biti kompetenten in priznan segment družbe, kateri pripada.

Preverjanje uspešnih zgodb, ki jih je podprl CEPF

Slap Kravice so eden najlepših in najbolje obiskanih delov reke Trebižat, desnega pritoka Neretve. CEPF je podprl projekt trajnega sožitja lokalnega prebivalstva z naravnimi danostmi v porečju reke Trebižat. foto: D. Kulijer

Prvotna zamisel CEPF-a je bila ostati v Sredozemlju pet let, nato pa preveriti, ali se je s pomočjo vlaganj v tem obdobju sektor civilne družbe, ki ga sestavljajo predvsem nevladne organizacije, v veliko manjši meri pa še inštituti, univerze, muzeji in druge raziskovalno-naravovarstvene institucije, ki niso del državnih garnitur, dovolj okrepil, da vlaganja vanj niso več potrebna. Da bi preverila, kakšno je stanje po dobrih štirih letih vlaganj, je fundacija konec prejšnjega leta napravila ciljno raziskavo o trenutnem stanju civilne družbe na področju varstva biotske raznovrstnosti, o največjih grožnjah varstvu narave in katere prioritetne aktivnosti iz tega sledijo. Za ugotavljanje stanja si je CEPF izbral Balkan, regijo Sredozemlja, ki je v primerjavi s severno Afriko in Bližnjim vzhodom, kjer je fundacija prav tako aktivna, glede stanja in vpliva nevladnega segmenta družbe razmeroma dobro razvita, obenem pa je bilo na Balkanu podprtih tudi največ projektov.

CEPF je želel pri pripravi omenjenega pregleda in iz slednjega izhajajoče Vizije dolgoročnega vlaganja CEPF-a na Balkanu vključiti tako izbrane predstavnike civilne družbe kot tudi vladno stran ter druge donatorje, ki vlagajo v podobne cilje kot CEPF. Za pomoč pri uresničitvi omenjene naloge se je CEPF obrnil na DOPPS, organizacijo, ki dobro pozna regijo in kot del Regionalne skupine za izvedbo vlaganj CEPF (RIT ali Regional Implementation Team) skrbi za izvedbo projektov na Balkanu. Za uresničitev te naloge smo predlagali izkušeno ekipo treh strokovnjakov: vodilno vlogo je kot strokovnjak za procese evropskih integracij in regionalno ekonomijo prevzel profesor Mojmir Mrak, njegova desna roka je bil predsednik Društva za varstvo in proučevanje ptic Srbije (DZPPS) Milan Ružić, ves proces pa je poleg DOPPS-a nadziral in usmerjal tudi dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje.

Po tragični najdbi mrtve breje sredozemske medvedjice (Monachus monachus) v Libanonu je CEPF urgentno podprl projekt popisa preostalih primernih življenjskih prostorov te ogrožene vrste.
foto: Wildlifewanderer, flickr.com

Oktobra in novembra 2015 smo trojica (gospoda Mojmir in Milan ter jaz) obiskali vse štiri države na Balkanu, kjer je CEPF prek DOPPS-a aktiven že vse od leta 2012: Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Albanijo. Na tridnevnih obiskih smo v vsaki od omenjenih držav imeli niz sestankov s predstavniki civilne družbe, vladne administracije ter donatorjev. Po sestankih na ministrstvih, agencijah in drugih telesih državne uprave ter na sedežih mednarodnih donatorjev, in vzporedno potekajoči delavnici, kjer so predstavniki civilne družbe po prej opredeljeni natančni metodologiji in celodnevnem napornem razmišljanju določili stanje civilne družbe, pomanjkljivosti in vizijo za realno konsolidacijo le-te, smo obe strani skupaj s predstavniki donatorjev soočili še na skupnem sestanku. Tu smo preverili skupne ugotovitve enih in drugih ter zabeležili ujemanja ali razhajanja v pogledih ene in druge strani predvsem glede medsebojne vloge in sodelovanja, načina dela in prioritet v varstvu narave.

Kakšno je stanje na Balkanu

Glavni poudarki, ki so zbrani v dokumentu Strategija dolgoročnega vlaganja CEPF-a na Balkanu, so naslednji:

– Socialno-ekonomska in politična situacija je na Balkanu še vedno daleč od stabilne.
– Proces priključevanja balkanskih držav Evropski skupnosti zamuja, prihodnost priključitve je negotova.
– Ker je Balkan »na pragu« Evrope in kot tak vključen v procese približevanja EU, so mnogi bilateralni donatorji zapustili območje, saj menijo, da bodo njihovo vrzel zapolnila sredstva iz Evropske skupnosti, kar pa za področje varstva narave v glavnem ne drži.
– Proces tranzicije ni spodbudno okolje za postavljanje varstva okolja kot prednostne naloge v primerjavi s cilji ekonomskega razvoja.
– Dežele Balkana so izjemno bogate v smislu biotske raznovrstnosti, delno tudi zaradi šibkega ekonomskega razvoja v preteklosti.
– Civilna družba je zaradi dediščine iz bližnje preteklosti veliko bolj usmerjena k političnim in precej manj okoljskim temam.
– Del civilne družbe, ki se posveča varstvu biotske raznovrstnosti, še zdaleč ni izgrajen in zrel.

Glede na zgornje ugotovitve verjetno ne preseneča, da je temeljni zaključek študije ta, da zaradi vseh navedenih razlogov stanje civilne družbe v segmentu varstva narave še zdaleč ni zadovoljivo. Umik CEPF-a bi pomenil še manj možnosti za financiranje prepotrebnih naravovarstvenih aktivnosti ter manj možnosti za okrepitev nevladnega sektorja. Ena najbolj presenetljivih ugotovitev študije je, da je CEPF na Balkanu eden najpomembnejših virov financiranja projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije. S 40 % deležem je kar dvakrat pomembnejši pri financiranju nevladnega sektorja kot drugo uvrščena EU, katere delež na Balkanu dosega komaj 20 %.

Strategija za prihodnje varstvo biotske raznovrstnosti na Balkanu

Glavni zaključki, skupaj s temeljnim priporočilom, da je delovanje CEPF-a na Balkanu nadvse potrebno tudi v prihodnjih letih, so bili predstavljeni na srečanju, ki ga je 8. decembra 2015 v Postojni organiziral DOPPS v sodelovanju z organizacijama BirdLife International ter CEPF. Srečanja so se udeležili predstavniki ministrstev za okolje in prostorsko planiranje z Balkana, Evropske skupnosti, Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), Društva za mednarodno sodelovanje (GIZ), Sveta za regionalno sodelovanje, BirdLife International, Svetovnega sklada za naravo (WWF), Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) in predstavniki štirih balkanskih držav, ki so sodelovali pri pripravi končnega dokumenta o stanju civilne družbe.

Vsi udeleženi so se strinjali, da gre, ko govorimo o izgubi biotske raznovrstnosti, za temo, ki je po eni strani akutna ter v modernem času največji planetarni problem, po drugi strani pa deležna najmanj sistemske podpore v smislu financ in politične pozornosti. Visoki uradniki pristojnih državnih institucij za varstvo narave z Balkana so enoglasno podprli načrtovano nadaljnje prizadevanje CEPF-a k podpori civilne družbe v sektorju varstva narave. Obljubili so, da si bodo prizadevali za intenzivnejše sodelovanje z nevladnimi organizacijami in drugimi elementi civilne družbe, ki se bojuje proti izgubi biotske raznovrstnosti v državah, ki jih zastopajo. Skupni zaključek je tako obljuba tesnejšega medsebojnega sodelovanja, skupni boj proti opredeljenim grožnjam in bolj sistematično reševanje akutnih problemov varstva narave. V DOPPS-u in BirdLife-u se bomo potrudili, da se zaveze »Postojnskega sporazuma« v bližnji prihodnosti ne bodo topile s hitrostjo topljenja arktičnega ledu.

Luč na koncu predora za varstvo narave na Balkanu

Prva, a nikakor ne najmanj pomembna zmaga na tej neskončni poti je bila dosežena na sestanku sveta donatorjev CEPF-a v Bruslju 22. januarja letos. Predstavniki donatorjev, ki polnijo malho CEPF-a, in sicer Evropske skupnosti, Svetovne banke, Francoske agencije za razvoj, Globalnega okoljskega sklada (GEF), Vlade Japonske, Mednarodnega varstva (Conservation International) in Fundacije MacArthur so se zedinili, da je treba vlaganja CEPF-a v Sredozemskem bazenu nadaljevati tudi po letu 2016.

Kako dolgo, s kolikšnimi sredstvi, z BirdLife International ter DOPPS-om ali brez njiju? To bo pokazala prihodnost! Vsekakor pa se varstvu narave na Balkanu obeta vsaj luč na koncu predora. Morda bo to ustavilo graditev kakšne od načrtovanih 1.650 hidrocentral, preprečilo kakšnemu objestnemu divjemu lovcu izstreliti strel ali dva v jato izmučenih selečih se rac, pobrežnikov ali prepelic, zgraditi kakšen dodaten kvadratni meter prestižnega naselja na vse tesnejših sredozemskih obalah ali posekati kakšno dodatno cedro v maroškem Atlasu …