DNEVNI METULJI

V NARAVNEM REZERVATU IŠKI MOROST

// Tatjana Čelik

PET LET SPREMLJANJA STANJA DNEVNIH METULJEV NA IŠKEM MOROSTU

Transektne popise dnevnih metuljev v Iškem morostu izvajamo šele pet let, kar je prekratek čas za realno oceno trenda številčnosti vrst in njihovih populacij ter za opredelitev vseh okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na pestrost favne dnevnih metuljev v rezervatu. Kljub temu, da število vrst in osebkov med leti niha, lahko iz zbranih podatkov vsaj zelo grobo ovrednotimo spremembe v številčnosti in vrstni pestrosti dnevnih metuljev:

(1) število vrst je v zadnjih dveh letih manjše za slabo četrtino glede na predhodna tri leta kljub temu, da smo po letu 2012 vsako leto opazili vsaj eno vrsto, ki v preteklih letih še ni bila zabeležena;
(2) približno polovica vrst se v rezervatu pojavlja vsako leto, slaba tretjina vrst pa je bila opazovana le v enem popisnem letu – to so vrste, ki so bodisi vezane na bolj suha travniška in gozdna okolja, bodisi so redki selivci, ali pa so le težje opazne, ker se metulji zadržujejo pretežno v krošnjah dreves;
(3) število osebkov je v zadnjih dveh letih manjše za skoraj polovico glede na predhodna tri leta;
(4) število vrst in osebkov, ki živijo izključno na mokrotnih ekstenzivnih travnikih Velikih in Malih delov, se tekom petih let ni bistveno spreminjalo, kar pomeni, da ti travniki še vedno nudijo ugoden življenjski prostor specializiranim in najbolj ogroženim vlagoljubnim travniškim vrstam;
(5) največji upad v številčnosti smo opazili pri vrstah, ki so vezane na visoka steblikovja, ali pa (so) se pojavljajo(le) tudi na pionirskih travniških površinah, ki so nastale z odstranjevanjem grmovja pred 10 leti na Vrbovskih delih oz. pred 4 leti na SV robu Velikih delov; ker so bila gola tla, ki so nastala takoj po sekanju grmovja in mulčenju, prepuščena samodejnemu zaraščanju z rastlinami iz okoliških zemljišč, se je kljub vsakoletni košnji sprva vzpostavila pestra in nizka vegetacija z vmesnimi golimi površinami in s tem primerno okolje za veliko vrst žuželk; v zadnjih letih pa se je na teh površinah razrasla invazivna zlata rozga ter druge višje in gosteje rastoče zeli, ki so jim ljubša bolj hranljiva tla. Številčnost rastlinskih vrst, ki so hranilne rastline gosenic ali vir nektarja nekaterim vrstam metuljev se je zmanjšala ali pa so celo izginile, z višjo in gostejšo vegetacijo pa se je spremenila tudi mikroklima, ki ni več primerna za življenje jajčec ali ličink metuljev in drugih žuželk, ki potrebujejo sončna in topla mesta. Z njihovim izginjanjem se zmanjšuje prehranjevalna paleta tudi drugim živalim, kot so dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci, in manjša število opraševalcev rastlin žužkocvetk.

Literatura:

– ČELIK, T. (2013): Supplements to the Atlas of butterflies Lepidoptera: Rhopalocera of Slovenia. – Hacquetia 12 (2): 55–94.
– URADNI LIST RS (112/2008): Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje. – Uradni list Republike Slovenije z dne 28. 11. 2008: 14681–14690.
– VEROVNIK, R., REBEUŠEK, F., JEŽ, M. (2012): Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 456 s.

—–

Seznam dnevnih vrst metuljev, najdenih v Naravnem rezervatu Iški morost (vir: Tatjana Čelik) (PDF)