POPISI PTIC
NA OBMOČJIH NATURA 2000

// Katarina Denac

Tudi v letu 2017 smo z obilico vaše pomoči popisovali ptice na območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Nekatere izmed njih, zlasti vrste mozaične kmetijske krajine ali ekstenzivnih vlažnih travnikov, so v Sloveniji na robu izumrtja, na primer veliki škurh (Numenius arquata), črnočeli srakoper (Lanius minor) in vrtni strnad (Emberiza hortulana). Bolje se godi beli štorklji (Ciconia ciconia), katere populacija je v Sloveniji porasla predvsem zaradi širitve območja razširjenosti proti jugu in zahodu države. Manj razveseljujoče pa je, da se njena rodnost v prvotnem območju razširjenosti, Prekmurju, iz leta v leto manjša.

NAJBOLJ OGROŽENA »TROJKA«
Kmetijstvo je skupni imenovalec vseh treh najbolj ogroženih vrst ptic, omenjenih v uvodu. Velikega škurha in črnočelega srakoperja ogroža intenzivno kmetijstvo, zaradi katerega izginjajo njuna prehranjevališča in gnezdišča. Vrtni strnad pa se spopada s posledicami opuščanja kmetijstva, ki ravno tako vodijo v izgubo življenjskega okolja.

Na Ljubljanskem barju smo zabeležili le tri pare velikega škurha, kar je najmanj v vseh dosedanjih štetjih. V edinem odkritem gnezdu ob Ižanski cesti se jajca iz neznanega razloga niso izvalila. V Evropi se pri tej vrsti zaradi izjemno majhne gnezditvene uspešnosti kljub njeni dolgoživosti pojavljajo težave zaradi staranja populacij, kar se morda dogaja tudi na Ljubljanskem barju. Na državnem nivoju ni za varstvo te kritično ogrožene vrste za zdaj nobenega posluha, zato je njena prihodnost dokaj črna.

Število črnočelih srakoperjev je bilo nekoliko manjše kot v letu 2016, saj so v Vipavski dolini gnezdili le štirje pari, na Šentjernejskem polju pa dva. Upamo, da bomo vrsti vsaj nekoliko pomagali z ukrepi, načrtovanimi v projektu VIPava, ki smo ga s partnerji pričeli uresničevati konec leta 2017. Za črnočelega srakoperja bomo na Ajdovskem polju zasadili 150 dreves, postavili 50 lovnih prež in oblikovali 1500 m2 cvetnih pasov, na katerih se bo lahko prehranjeval.

Številčnost vrtnega strnada žal vsako leto doseže nove minimume – v letu 2017 smo tako zabeležili le še osem pojočih samcev, kar je pol manj kot lani. Naša populacija je dokaj izolirana, nam najbližja gnezdišča na Učki na Hrvaškem in nedaleč od mesta Pordenone v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji pa gostijo ravno tako majhne in upadajoče populacije. Vrsto ogrožata izguba življenjskega prostora zaradi zaraščanja suhih kraških travnikov ter opuščanje ekstenzivne kmetijske rabe. Huda obremenitev zanj je tudi nezakoniti lov na njegovi selitveni poti čez Sredozemlje in Afriko. V projektu ZA KRAS, ki se je pričel konec leta 2017, bomo s partnerji očistili 160 ha zaraščajočih se travnikov na Krasu, v okviru projekta LIKE pa bomo preučili povezanost populacije na Krasu s tisto na Učki ter obnovili dodatne površine kraških travnikov med Movražem in Rakitovcem.

ALI SO KMETIJSKO-OKOLJSKI UKREPI PRI VARSTVU PTIC UČINKOVITI?

V okviru popisov ptic na območjih Natura 2000 smo opravili tudi analize nekaterih kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov, namenjene varstvu narave. Tako smo za kosca (Crex crex) na Ljubljanskem barju ovrednotili pomen ukrepa za ptice vlažnih travnikov (VTR, prva košnja je dovoljena po 1. 8.) in ukrepa za ohranjanje steljnikov, ki je v osnovi sicer namenjen varstvu barjanskega okarčka (STE, prva košnja je dovoljena po 25. 8.). Zaradi prezgodnje košnje ali paše je bilo izgubljenih 50,8 % legel koscev na Ljubljanskem barju. Od preostalih koscev, pojočih na travnikih, ki okoli 10. julija še niso bili pokošeni in jih ni ogrožala paša, jih je kar 59,2 % pelo na travnikih, vpisanih v ukrep VTR ali STE. Oba ukrepa sta torej pomembno prispevala k ohranjanju te ptice. Smiselno pa bi bilo razmisliti o preoblikovanju ukrepa VTR, saj se kljub privlačnemu plačilu (349,99 €/ha) vanj vpisuje le malo kmetov – v letu 2017 je bilo tako vpisanih le 331,8 ha na celotnem Ljubljanskem barju.

Dodaten dokaz o učinkovitosti nekaterih kmetijsko-okoljskih ukrepov prihaja z Goričkega. Tam smo s statistično analizo življenjskega okolja velikega skovika (Otus scops) ugotovili pozitiven vpliv visokodebelnih sadovnjakov in ukrepa za varstvo metuljev (MET_KOS) na pojavljanje te male sove. Ukrep MET_KOS prepoveduje košnjo in pašo med 15. 6. in 15. 9, kar omogoča začasno povečanje populacij kobilic, ki so na Goričkem glavna hrana velikega skovika. Najraje jih lovi na nekošenih travnikih. Zanimivo je, da noben izmed obravnavanih visokodebelnih sadovnjakov ni bil vpisan v ukrep za ohranjanje tega življenjskega okolja (KRA_VTSA). V analizi so se kot najpomembnejši izkazali predvsem visokodebelni sadovnjaki tik ob hišah, ki so navadno premajhni, da bi lastniki zanje lahko vpisali ukrep KRA_VTSA – spodnja meja za vpis je namreč 0,1 ha. Morda nekatere kmete od vpisa odvrne tudi obvezno letno izobraževanje, ki je lahko problem pri starejših ali tistih, ki se jim zaradi majhne skupne obdelovalne površine ne izplača vstop v shemo kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov.

Če vas zanimajo podrobnejši rezultati za posamezne vrste in njihovi trendi, vas vabimo, da si preberete poročilo na naši spletni strani (http ://ptice.si/publikacije/strokovna-porocila/2017-2/). Rezultate našega skupnega dela bomo uporabili pri varstvu ptic in njihovega življenjskega prostora. Iskrena hvala, da ste z nami!

Sistem varstva ptic v okviru omrežja Natura 2000 v Sloveniji je neučinkovit, saj populacije večine vrst, ki jih spremljamo že od leta 2004, upadajo.

Projekta VIPava (OP20.06.005/1) in ZA KRAS (OP20.01465) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt LIKE je sofinanciran iz Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020.