EKOSISTEMSKE STORITVE IN LEPŠA PRIHODNOST

// Jošt Stergaršek

KAJ EKOSISTEMSKE STORITVE PRAVZAPRAV SO?

Na kratko je to ves neposreden in posreden prispevek ekosistemov oz. narave k blaginji človeške družbe ali posameznika. Po domače rečeno so to darovi narave, ki nam omogočajo preživetje pa tudi boljšo kakovost življenja.

ŠTIRI GLAVNE KATEGORIJE EKOSISTEMSKIH STORITEV
Glede na to, kaj nam ekosistemske storitve prinašajo oz. kakšno vlogo imajo, jih zaradi lažje preglednosti in razumevanja delimo na štiri glavne tipe. To so oskrbovalne, regulacijske, habitatne in kulturne storitve. Meje med temi kategorijami so zabrisane. Še več, med sabo so povezane in prepletene ter pogosto kažejo dopolnjevalne učinke.

Oskrbovalne storitve
Med te štejemo zagotavljanje vseh proizvodov oz. dobrin, kot so hrana, pitna voda, gradbeni material, kurivo, zdravila ipd. Vso hrano nam zagotavljajo organizmi, sami je ne moremo proizvajati. Smo le del prehranjevalnega spleta, ki se začne z rastlinami kot proizvajalci.

Tudi pitna voda je ključna dobrina, brez katere današnje življenje na Zemlji ni mogoče. Človeška populacija ima v gosto naseljenih deželah, kot je Evropa, velik negativen vpliv na vodne vire, zato ima naravno čiščenje vode v takih delih sveta še toliko večji pomen. Isti princip človek izkorišča v čistilnih napravah. Te je človek zgradil, zasnovala pa jih je narava, ki najde čudovite in učinkovite rešitve, saj v procesu nenehnih poskusov ohranja le najboljše.

Regulacijske storitve
Regulacijske storitve vključujejo koristi, ki izhajajo iz uravnavanja naravnih procesov. Mednje štejemo uravnavanje podnebja in naravnih nesreč, nadzor škodljivcev in širjenja bolezni, opraševanje rastlin, čiščenje vode in še kaj.

Z odnosi med organizmi, kot so plenilstvo in zajedavstvo pa tudi obrambni mehanizmi plena oz. gostiteljskega organizma, se regulirajo populacije škodljivcev in izbruhi bolezni.

Lep primer regulacijskih storitev so žužkojedi ptiči v kmetijski krajini, ki lahko populacije rastlinojedih žuželk držijo pod pragom škodljivosti.

Brez opraševalcev oskrbovalne storitve niso izvedljive ali vsaj niso trajne, zato brez njih na naših mizah ne bi bilo okusnih plodov, domače živali pa bi stradale.

Regulacijska vloga je morda na prvi pogled manj oprijemljiva kot oskrbovalna, a nič manj pomembna. Po hipotezi Gaia, avtorja Jamesa Lovelocka, so prav organizmi v ekosistemih tisti, ki na planetu Zemlja vzdržujejo razmere, primerne za življenje kot ga poznamo.

Habitatne storitve
Habitatne oz. okoljske storitve poudarjajo pomen ekosistemov za zagotavljanje ugodnih življenjskih razmer za organizme, ki te ekosisteme sestavljajo.
Tu se lahko navežemo tudi na pestrost življenja, saj lahko v grobem trdimo, da so biotsko pestrejši ekosistemi bolj stabilni, laže kljubujejo spremembam, po teh pa se hitreje opomorejo.

Biotska pestrost tal ima ključno vlogo v tvorbi prsti. Ta omogoča celo vrsto oskrbovalnih storitev, vključno s proizvodnjo hrane in materialov, kot so les in vlakna. Poleg tega so pestre združbe talnih organizmov osnova rodovitne prsti, obenem pa preprečujejo izbruhe bolezni, ki se razširjajo po tleh.

Kulturne storitve
Te so nematerialne koristi, ki jih ima človek od preživljanja časa v naravi. Sem štejemo npr. duhovno bogatitev in intelektualni razvoj; to je tudi najlepši prostor, kjer si človek lahko zamisli rekreacijo.

Pa je ta del ekosistemskih storitev res zgolj nematerialen? Pravijo, da se vse konča pri denarju, zato tudi tu ne more biti drugače.

Žal živimo v času, ko je naš vsakdanji spremljevalec stres, ki je eden glavnih razlogov za slabo psihofizično stanje današnjega človeka. Na srečo je narava najboljše zdravilo in obenem preventiva!

In kje je tu denar? Le spočit, zdrav in umirjen delavec se lahko spoprime s službenimi izzivi in opravlja svoje delo kakovostno in učinkovito.

PROJEKT ECO KARST
V mednarodnem projektu ECO KARST združuje moči in znanje 16 partnerjev iz devetih držav, z željo ohranjati naravo in biotsko pestrost ter hkrati ustvariti nova delovna mesta.

V okviru projekta bomo kartirali, ocenili in ovrednotili ekosistemske storitve v sedmih naravnih parkih sedmih držav. Ta del projekta sloni na evropskem okviru poenotene metodologije kartiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev (MAES).

Cilj projekta je na osnovi izdelanih kart habitatnih tipov in ekosistemskih storitev oblikovati upravljavske načrte za trajnostno rabo naravnih virov in ohranjanje biotske pestrosti na kraških območjih v Dinaridih oz. Podonavju. Eden izmed temeljnih pristopov in hkrati izzivov projekta je sodelovanje lokalnih deležnikov pri pripravi teh načrtov.

Verjamemo, da smo z dvema letoma in pol trajajočim projektom ECO KARST, ki ga sofinancira Evropska unija prek sklada Interreg (Danube Transnational Programme), stopili na pravo pot v iskanju ravnovesja med varstvom narave, trajnostno rabo dobrin in visoko kakovostjo življenja prebivalcev zavarovanih območij.

NARAVNI PARKI IN EKOSISTEMSKE STORITVE
Območja zavarovane narave ljudje v glavnem povezujejo z ohranjanjem narave in turizmom. Torej s habitatno in kulturno komponento ekosistemskih storitev.

Če vzamemo v ozir še druge kategorije, pa naravni parki, v katerih se premišljeni načrti upravljanja tudi uresničujejo, z zagotavljanjem ključnih ekosistemskih storitev bistveno prispevajo k blaginji in trajnosti človeške civilizacije ter planeta samega.

Pomen naravnih parkov pri zagotavljanju ekosistemskih storitev je neprecenljiv, saj so ta območja izbrana na podlagi kriterijev, ki vključujejo dele narave, v katerih naravni procesi bolj ali manj nemoteno potekajo.

Le območja razmeroma dobro ohranjene narave pa lahko zagotavljajo učinkovito čiščenje in zadrževanje vode, preprečevanje erozije in poplav, igrajo pomembno vlogo v prilagajanju podnebnim spremembam in omilitvi njihovih posledic, vzdržujejo pestrost življenja in omogočajo trajno proizvodnjo hrane ter prispevajo k boljšemu zdravju ljudi.

VIRI:
– Biodiversity Information System for Europe: https://biodiversity.europa.eu/topics/ecosystem-services
– LOVELOCK, J. E. (2000): Gaia hypothesis, Oxford University Press, Oxford, str. 20.
– SANDIFER, P. A., SUTTON-GRIER, A. E., WARD, B. P. (2017):
Exploring connections among nature, biodiversity, ecosystem services, and human health and well-being: Opportunities to enhance health and biodiversity conservation. – Ecosystem services, Volume 12, April 2015, 1-15. dostopno (17. 1. 2017) na: www.elsevier.com/locate/ecoser
– spletna stran projekta Eco Karst: http://www.interreg-danube.eu/approved-projects/eco-karst