ANTIKITERA – ORNITOLOŠKA POSTAJA
SREDI EGEJSKEGA MORJA

// Katja Rutnik, Rudi Kraševec, Kaja Vukotić, Leon L. Zamuda

Zaradi edinstvene in za človeka težko dostopne lokacije v Egejskem morju med Kreto in Kitero ter približno 335 km oddaljenosti od obale severne Afrike je Antikitera ena izmed prvih kopnin, na katero naletijo ptice na spomladanski selitvi. Tako si veliko ptic, ki so na selitvi preletele Saharo in porabile večino zalog energije, na otoku nabere moči za nadaljnjo pot proti severu. Glede na podatke, pridobljene z obročkanjem, te ptice pot prek Grčije nadaljujejo vse do Finske in Rusije.

Kljub le 20,04 km2 je Antikitera zelo zanimiva za raziskovanje zgodovine in narave. Leta 1902 so na razvalinah antične ladje odkrili neznan bronast artefakt. Gre za antični mehanični računalnik, ki so ga takrat uporabljali za izračunavanje lege nekaterih nebesnih teles ter kot sončev in lunin koledar. Po ocenah naj bi bil mehanizem izdelan 100 – 150 let pr. n. št., njegov izvor za zdaj ostaja neznan. Ne glede na zanimivost otoka za določene stroke obstaja strah, da bo otok v prihodnosti brez prebivalcev, saj se mnogi zaradi slabih možnosti za zaposlitev raje odločijo za življenje na celini.

ŽIVETI NA OTOKU

Si predstavljate, da bi živeli odrezani od sveta, z rednimi izpadi elektrike in brez prave trgovine s svežimi dobrotami? Domačini so pretežno odvisnih od zalog, ki jih naročijo pri svojcih na celini in jim jih nato dostavi trajekt. V preteklosti, ko je bil otok bolj gosto poseljen, so si samooskrbo zagotavljali s poljedelstvom. Tako je na otoku še danes mogoče zaslediti več sistemov teras, s katerimi so ljudje ustvarili rodovitna območja. Ker pa je danes večina prebivalstva na otoku v zrelih letih, se s pridelavo hrane ukvarjajo le redki. Najbolj obiskan del otoka je pristanišče, kjer imajo poleg policijske postaje in zdravstvene ambulante tudi pošto, trgovino in restavracijo (vse v istem prostoru). V slednji se je ob predhodnem naročilu mogoče tudi okrepčati s tremi različnimi jedmi. Cene živil pa so odvisne od cen v Lidlovem katalogu in lastnikovega razpoloženja.
Antikitera ima lasten vir pitne vode. Največ padavin imajo v zimskem času, ko slabemu vremenu botrujejo tudi močni vetrovi. V poletnih mesecih je zaradi suše priporočeno varčevanje z vodo, tako se marsikdo raje osveži na eni od treh plaž na otoku.

ORNITOLOŠKA POSTAJA

Leta 2000 ustanovljena ornitološka postaja je nastala kmalu po začetku ornitoloških aktivnosti na otoku. Spremljanje ptic na selitvi poteka v obeh sezonah. Spomladi ptice prihajajo na otok prek Sredozemlja in si na njem naberejo moči za preostanek poti. Jesenske selivke pa so predvsem ptice iz srednje in vzhodne Evrope. V spomladanskem času je število obročkanih osebkov in vrst mnogo večje kot jeseni. V mreže se lovijo množice kobilarjev (Oriolus oriolus), pogorelčkov (Phoenicurus phoenicurus), rumenih vrtnikov (Hippolais icterina) in drugih ptic pevk. Izmed bolj zanimivih vrst, ki jo na otoku lahko opazimo le v jesenskem času, je mali muhar (Ficedula parva), ki prezimuje v Indiji.
Zaradi svoje lege in reliefa je ornitološka postaja idealen prostor za študij selitev ptic ter njihove ekologije na postanku. Majhnost otoka omogoča, da dobimo dober vpogled v vrstno sestavo selivk in dinamiko selitev. Tudi delež ptic, ki so ponovno ujete, je dokaj visok, zato lahko dobimo natančno sliko, koliko časa se ptice zadržujejo na postanku in kakšen vpliv ima to na njihovo obnovitev zalog. Poleg klasičnega obročkanja raziskovalci ptice spremljajo tudi s pomočjo različnih načinov sledenja (GPS, RT) in raziskujejo, katerim življenjskim prostorom dajejo vrste prednost.

Antikitera je ena izmed redkih lokalitet v Grčiji, kjer lahko v času obeh selitev opazujemo 28 različnih vrst ujed s 4-5 podvrstami. Od zanimivejših velja omeniti sršenarja (Pernis apivorus), malega orla (Hieraaetus pennatus) in stepskega lunja (Circus macrourus).

SREDOZEMSKI SOKOL

Skalnati klifi na obali otoka so pomembno mesto za gnezdenje sredozemskih sokolov, ki jih na Antikiteri najlaže opazujemo od konca aprila do oktobra. V Grčiji gnezdi kar 80 % svetovne populacije, Antikitera pa pomeni eno izmed največjih kolonij. Prav zato so potencialna gnezdišča uvrščena v območja NATURA 2000.
Največja lokalna znamenitost je območje belih vod ali v grščini “aspro nero”, kjer se celinska voda zadržuje skozi vse leto. Voda pronica skozi udor apnenca in ustvari bazenčke. Izvir je poseben predvsem zaradi tega, ker si lahko povsem od blizu pri vsakdanjem kopanju in pitju vode ogledamo več deset sredozemskih sokolov hkrati.

DNEVNI IN NOČNI METULJI

Na otoku so do sedaj opazili okoli 80 vrst metuljev, od tega 10 vrst dnevnih. Ti so večinoma, tako kot ptice, sezonski selivci, denimo modri marogarček (Leptotes pirithous), šetrajev sleparček (Pseudophilotes vicrama), repati lesketavček (Lampides boeticus) idr. ter dve vrsti, ki v Sloveniji ne živita, južni gozdnik (Hipparchia senthes) in vrsta Muschampia proto.
Južni gozdnik je edina vrsta dnevnega metulja s stalno populacijo, ki je razširjen po celotnem otoku. V pomladnem času jih lahko opazujemo pri množičnem prehranjevanju na trajnici iz družine ustnatic vrste Ballota pseudodictamnus. Metulji in druge žuželke se zaradi pretirane paše v pomladnem času zadržujejo predvsem v naseljih na lončnicah. V jesenskem času pa se hranijo s sokovi sadnih plodov (fig, opuncij, grozdja), ali pa celo srkajo sokove iz živalskih iztrebkov in mrhovine.

PLAZILCI

Biotska pestrost Grčije je ena izmed najvišjih v Evropi. Raznolika pokrajina in mnogi otoki ob ugodni klimi zagotavljajo dom tudi številnim vrstam plazilcev, ki jih lahko na ozemlju Grčije naštejemo kar 64. Na Antikiteri prebivajo le štiri: navadni polprstnik ali turški gekon (Hemidactylus turcicus), Kotschyjev gekon (Mediodactylus kotschyi), ivanja kuščarica (Ablepharus kitaibelii) in podvrsta mačjeoke kače (Telescopus fallax intermedius). Posebej velja omeniti predvsem mačjeoko kačo, saj gre za endemično podvrsto Antikitere. Podvrste mačjeokih kač med seboj razlikujemo po obarvanosti in številu hrbtnih lusk na sredini telesa. Po drugih telesnih značilnostih se omenjena kača ne razlikuje dosti od tiste, ki živi pri nas.

PROSTOVOLJSTVO

Prostovoljci so nepogrešljivi pri vseh aktivnostih na otoku, zato se lahko tisti, ki ste željni znanja, pridružite aktivnostim na otoku. Obetate si lahko obilico novega znanja o pticah, začinjenih z izkušnjo življenja na samotnem otoku. Več informacij o programu lahko najdete na spletni strani: http://www.ornithologiki.gr/page_cn.php?tID=1780&aID=809 ali pri koordinatorju projekta Christosu (cbarboutis@ornithologiki.gr). Vabljeni!
 
 
 
 
 
 

ZNAČILNOSTI DEŽELE:

Površina: 20,04 km2
Št. prebivalcev: manj kot 50
Št. obročkanih ptic: 60.000 (120 vrst)
Št. opaženih ptic: 224 vrst
Št. opaženih ujed na selitvi: 20.000 (40 vrst)
Št. živalskih endemitov: 2
Št. plazilcev: 4
Št. metuljev: 10 vrst dnevnih metuljev, 70 vrst nočnih metuljev
Št. endemnih vrst rastlin: 25

 

ZANIMIVE VRSTE PTIC:

kraljevi orel (Aquila heliaca),
kanja (Buteo buteo vulpinus),
balkanski muhar (Ficedula semitorquata),
bledi kupčar (Oenanthe isabellina),
turška kotorna (Alectoris chukar),
balkanski strnad (Emberiza caesia),
bledi vrtnik (Hippolais pallida),
vzhodna hribska listnica (Phylloscopus orientalis),
hribska listnica (Phylloscopus bonelli),
sibirski prosnik (Saxicola torquatus maurus),
trobentar (Bucanetes githagineus),
smaragdni čebelar (Merops orientalis)

DNEVNI METULJI:

modri marogarček (Leptotes pirithous)
šetrajev sleparček (Pseudophilotes vicrama)
repati lesketavček (Lampides boeticus)
katančev selec (Pontia edusa)
navadni senožetnik (Colias croceus)
admiral (Vanessa atalanta)
osatnik (Vanessa cardui)
okrasti skalnik (Lasiommata megera)

Antikitera je oaza za ptice na selitvi in pomembno gnezditveno območje za eno izmed največjih kolonij sredozemskih sokolov (Falco eleonorae) na svetu.