VODNE PTICE
PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER

// Tina Kirn

Območje Pivških presihajočih jezer je edinstveno življenjsko okolje Zgornje Pivke. Jezera ležijo na višji terasi ob uravnanem dnu reke Pivke, ki se vleče vzdolž Javornikov. Njihove posebnosti so številčnost (17 jezer), majhnost (majhna vodna telesa, razen dveh največjih jezer, tj. Petelinjskega in Palškega), in razpršenost (jezera so razporejena na razdalji 15 km). Leta 2014 je Občina Pivka, v kateri leži večina (11) jezer, ustanovila Krajinski park Pivška presihajoča jezera z namenom, da zavaruje občutljivo kraško okolje pred onesnaženjem iz bioplinarne in bližnjim vojaškim vadiščem Poček. Presihajoča jezera v Pivški dolini so zanimiva tudi z ornitološkega vidika, saj tu poteka ugodna selitvena pot za različne vrste ptic. Poleg tega so tudi pomembno življenjsko okolje za ptice gnezdilke.

PRESIHAJOČA JEZERA – ALI JIH POZNATE?

 

Pivška presihajoča jezera delimo na devet jezer, ki se pojavljajo pogosteje, in osem jezer, ki se pojavljajo redkeje. V prvo skupino spadajo Kalsko jezero, Kljunov ribnik, Malo Zagorsko jezero, Veliko Drskovško jezero, Malo Drskovško jezero, Parsko jezero, Radohovsko jezero (edino na levem bregu Pivke), Palško jezero in Petelinjsko jezero. Za ta jezera je značilna večja pestrost rastlinskih in živalskih vrst, na katero vpliva tudi pogostejše pojavljanje in daljše trajanje ojezeritev. Redkeje se pojavljajo Šembijsko jezero z jezerom v Naričah, Bačko jezero, Laneno jezero, jezero v Velikem dolu (za Kalcem), Veliko Zagorsko jezero, jezero v Klenskem dolu ter jezeri v Krajnikovem dolu in Jeredovcah. Tudi na teh jezerih lahko opazimo vodne ptice, predvsem plovce.

PRILOŽNOSTNO OPAZOVANJE VODNIH PTIC

 
Ob opazovanju dinamike ojezerjevanja Pivških presihajočih jezer v petletnem obdobju (20072011) sem vodne ptice opazovala priložnostno. Popisala sem izbrane vodne ptice iz družin čapelj (Ardeidae), štorkelj (Ciconiidae), žerjavov (Gruidae) in plovcev (Anatidae). Še posebej sem se razveselila tistih ptic, ki so me »pričakale« ob naslednjem ogledu jezer. Spomnim se, kako sta me na Petelinjskem jezeru vsak dan »spremljali« dve mali beli čaplji (Egretta garzetta) proti koncu trajanja jezera. Posrečena je bila tudi labodja družina na Petelinjskem jezeru z nekaj zaplatami brez ledu.

VRSTNA PESTROST PTIC NA JEZERIH

 
Med vodnimi pticami sem poleg rac največkrat opazila sive čaplje (Ardea cinerea) in/ali velike bele čaplje (Ardea alba), in sicer na večini jezer, ki se pojavljajo pogosteje. Jate ptic so bile velike do okoli 10 osebkov, večkrat pa sem opazila le po en osebek iz družine čapelj. Večjo jato žerjavov (Grus grus), več kot 70 osebkov, sem marca 2007 občudovala na travniku ob Kalskem jezeru. V marcu 2009 pa so mi poročali o jati okoli 40 žerjavov, ki je bila med preletom opažena z Okrogleka nad Petelinjskim jezerom.

Bele štorklje (Ciconia ciconia) sem maja 2008 spremljala na Malem Zagorskem in Velikem Drskovškem jezeru. Na Petelinjskem jezeru z največ opaženimi vrstami vodnih ptic sem istega meseca zabeležila čopasto čapljo (Ardeola ralloides).

ZMANJŠEVANJE ŠTEVILA PTIC OB PRESIHANJU JEZER

Vodne ptice so se na nekaterih jezerih lahko zadrževale več dni. Na Malem Zagorskem jezeru sem med trajanjem jezera maja 2008 več kot en teden opazovala bele štorklje (Ciconia ciconia). Ko se je obseg jezera zmanjševal, sem na njem opažala tudi manj ptic. Preden je presahnilo, sem naštela le še dve beli štorklji in eno sivo čapljo.

Vodne ptice so kazalec, kje se plitva voda v nižjih delih dna kotanj ob presihanju jezer zadržuje najdlje.

Na Petelinjskem jezeru sem konec aprila in v začetku maja 2009 spremljala dve mali beli čaplji med pojavom jezera. Vztrajali sta, dokler je trajalo najnižje jezerce v kotanji. Labodi grbci, ki so jezero obiskali februarja 2011, pa so ostali vse do konca, ko so bile le še luže na dnu kotanje.

HITRA IZMENJAVA VODNIH PTIC S PTICAMI PEVKAMI

 

Proti koncu trajanja Petelinjskega jezera v začetku maja 2009 sem v plitvi vodi opazila tudi večjo jato močvirskih martincev (Tringa glareola). Naslednji dan po presahnitvi jezera v osrednji kotanji so jih nadomestile ptice pevke, kot sta rumena pastirica (Motacilla flava) in rdečegrla cipa (Anthus cervinus). Na Parskem jezeru pa sem še med trajanjem jezera na jezerskem bregu konec januarja 2010 zaznala brinovke (Turdus pilaris). Tu sem maja 2008 opazovala tudi manjše vodne ptice, togotnike (Philomachus pugnax). Na Palškem jezeru pa sem maja 2010 slišala oglašanje kosca (Crex crex), ko se je jezero pojavilo v nižjem delu dna kotanje. Slišala sem ga trikrat v enem tednu.

PREHAJANJE VODNIH PTIC MED JEZERI IN REKO PIVKO

Sklepam, da ptice na svoji selitveni poti letajo med presihajočimi jezeri in poplavnimi območji ob reki Pivki. Opazila sem namreč, da so se bele štorklje po vzletu z Velikega Drskovškega jezera pojavile na sosednjem Malem Zagorskem jezeru. Naslednji dan po njegovi presahnitvi pa sem videla nekaj osebkov sive čaplje na travniku ob strugi reke Pivke. Vodne ptice se namreč zadržujejo tudi v in ob reki Pivki.

POJAVLJANJE PTIC OB POJAVLJANJU JEZER

Pogostost pojavljanja, sezonsko nastopanje in trajanje Pivških presihajočih jezer v določenem delu leta je odvisno od količine padavin in njihove razporeditve ter zasičenosti podzemlja in prsti z vodo. Prav tako se je številčnost in razširjenost naključno opaženih vodnih ptic na jezerih od leta do leta spreminjala. Le-te sem opazovala spomladi, velike bele čaplje pa so se pojavljale tudi pozimi in jeseni. Tudi ena siva čaplja je obiskala Petelinjsko jezero jeseni, labodji par z mladičem pa pozimi.

Zanimive so tudi primerjave v vrstni pestrosti ptic med jezeri. Z vidika vodnih ptic je po mojih opažanjih najbolj pestro Petelinjsko jezero, ki je drugo največje jezero in traja najdlje med vsemi jezeri. Tako sem nekatere vrste ptic opazila le na njem, med drugimi tudi sive (Larus canus) in rečne galebe (Chroicocephalus ridibundus). Na jezeru sem videvala tudi velike jate rac na vzhodni strani pod Okroglekom, ki je manj obiskana. Zaradi njegove velikosti se vodne ptice, ki jih moti prisotnost človeka, lahko prestavijo in ostanejo na jezeru, medtem ko z manjših jezer ptice navadno odletijo.

VELIKA PESTROST NA MAJHNEM OBMOČJU

Območje Pivških presihajočih jezer leži na prehodu med submediteranskim in celinskim delom Slovenije. Pestrost rastlinskih in živalskih vrst je vezana tudi na preplet različnih življenjskih okolij. To so mokrotni travniki, suhi kraški travniki, grmišča in gozdovi ter seveda občasna jezera (ko so kotanje zalite). Skoraj vsa jezera so del SAC Javorniki – Snežnik in SPA Snežnik – Pivka.
Slavko Polak navaja, da so Pivška jezera eno izmed biotsko pestrejših območij Slovenije kljub relativno majhnemu območju in relativno še pomanjkljivemu poznavanju favne kopenskih življenjskih prostorov. Po njegovih podatkih je bilo na tem območju zabeleženih 127 vrst ptic, od katerih je 75 gnezdilk. Med njimi pisana penica (Sylvia nisoria), poljski škrjanec (Alauda arvensis), hribski škrjanec (Lullula arborea), rjavi srakoper (Lanius collurio) in veliki strnad (Miliaria calandra) dosegajo najvišje gostote v Sloveniji. Med vodnimi pticami med drugimi navaja polarnega slapnika (Gavia arctica), čopastega ponirka (Podiceps cristatus) in čapljico (Ixobrychus minutus). Skupen seznam vrst se bo nadgradil z novimi ugotovljenimi vrstami ptic na selitvi, na kar kažejo tudi moja naključna opažanja. Verjamem oziroma si želim, da se bo ta seznam vrst v prihodnosti še dopolnjeval, s čimer bo postajal bogatejši tudi krajinski park in ekomuzej, ki predstavlja Pivška presihajoča jezera.

ZAHVALA
Zahvaljujem se mag. Slavku Polaku in dr. Dejanu Bordjanu, katerima sem v določitev posredovala fotografije nekaterih ptic.

LITERATURA:
– POLAK, S. (2005): Favna kopenskih habitatov Pivških jezer. – Acta carsologica 34(3): 660–690.
– KIRN, T. (2016): Naravovarstvena izhodišča za varovanje Pivških presihajočih jezer. – Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 280 str.

Seznam ptic Pivških presihajočih jezer (PDF)