HRIBSKI ŠKRJANEC
(Lullula arborea)
// Katarina Denac
»Kaj pa tokrat raziskujete?« me je vprašala znanka z Goričkega. Začela sem razmišljati, s kakšnimi besedami naj opišem hribskega škrjanca, da bi jo navdušila. Kajti, roko na srce, težko se kosa z eksotično obarvanostjo smrdokavre (Upupa epops), ljubkostjo šmarnice (Phoenicurus ochruros) ali ponočnjaštvom velikega skovika (Otus scops). Majhen rjav ptič, ki ga je težko videti. Ampak iz lastnih izkušenj lahko rečem, da ti že po enem letu raziskovanja zleze pod kožo.
HRIBSKI ŠKRJANEC (Lullula arborea) je odet v zemeljske barve, od poljskega (Alauda arvensis) in čopastega škrjanca (Galerida cristata) ga najlaže ločimo po belo-črnem vzorcu na pregibu peruti in izraziti beli nadočesni progi.
ilustracija: Mike Langman / rspb-images.com
OD KOD NENAVADNO IME
Hribski škrjanec (Lullula arborea) je prvi del svojega latinskega imena dobil po melodičnem »lu-lu-lu-lu-lu«, ki ga prepeva visoko v zraku, na drevesu, suhozidu, grmu ali žici. Drugi del latinskega imena se nanaša na njegovo povezanost z drevjem (lat. arbor = drevo), kamor se zateče v primeru nevarnosti. Gnezda zato nikoli niso daleč od gozdnega roba.
Večina od 3300-4400 gnezdečih parov hribskih škrjancev v Sloveniji prebiva v toplem jugozahodnem delu države, medtem ko na Goričkem živi ločena in močno ogrožena populacija.
NA KRASU TAKO, NA GORIČKEM DRUGAČE
Poznavalec ptic, ki živi na Krasu, bi le nejeverno zmajal z glavo, če bi mu rekli, da hribski škrjanec gnezdi na njivah. Njegove izkušnje so namreč drugačne – hribski škrjanec si gnezdo splete na suhih travnikih, prepredenih z drevesi in grmi. Kdo ima torej prav? Pravzaprav oba. Življenjski prostor vrste se namreč med deli države precej razlikuje.
Gnezda hribskega škrjanca NA GORIČKEM smo odkrili tudi na prahi, kjer se zaplate višjega in gostejšega rastja izmenjujejo z zaplatami golih tal.
foto: Luka Božič
Na Goričkem prebiva v kmetijski krajini, kjer se prepletajo mejice, gozdiči, ekstenzivni travniki, praha, manjše njive, posamezna drevesa ali grmi, visokodebelni sadovnjaki in kolovozi. Prehranjuje se na tleh z nizkim rastjem in vmesnimi zaplatami golih tal – gre večinoma za suhe travnike, praho, njive, cestne robove. Gnezdo si zgradi v zavetju višjih rastlin na njivi ozimnega žita ali prahe, zelo redko pa na zaraščajočem se ali pozno košenem travniku. Ker se čas gnezditve ujema s kmetijskimi opravili, gnezda pogosto propadejo. Na Krasu in v nekaterih drugih obsredozemskih predelih, kjer hribski škrjanci gnezda spletejo na suhih travnikih, so za njihovo prehranjevanje pomembni tudi pašniki. Na njih ne sme biti preveliko število živali, saj bi sicer dolgoročno zaradi prepašenosti uničile njegov življenjski prostor. Nasprotno pa ekstenzivna paša z majhno obtežbo pozitivno vpliva na število hribskih škrjancev.
NA OBMOČJIH NATURA 2000 POPULACIJA UPADA
Populacija hribskega škrjanca v Sloveniji je bila glede na podatke slovenskega indeksa pogostih ptic kmetijske krajine med letoma 2008 in 2019 stabilna. Žal pa spremljanje številčnosti na območjih Natura 2000 kaže na zmeren upad na Goričkem, Vipavskem robu in Krasu – torej na treh od skupaj petih območij, kjer je hribski škrjanec varovana vrsta. Leta 1997 je na Goričkem gnezdilo 180-240 parov hribskega škrjanca, leta 2018 pa le še 40. Upad je najverjetneje posledica sprememb v kmetijski rabi prostora. Glede na avstrijske izkušnje so hribski škrjanci začeli na njivah gnezditi zato, ker so se drastično zmanjšale površine suhih, ekstenzivno obdelanih travnikov – negnojenih in košenih enkrat, največ dvakrat na leto. Na takšnih travnikih je zaradi naravnih danosti rastje razmeroma redko, le tu in tam malce bolj bujno in visoko, tla pa imajo številne gole zaplate – optimalno stanje za hribskega škrjanca. Poleg tega so v preteklih 30 letih marsikje na Goričkem opravili obširne komasacije. Pri tem so uničili mejice, grmišča in pasove trave med njivami, saj so se prej majhne in raznolike obdelovalne površine zlile v velike njive, na katerih raste le ena poljščina. Hribski škrjanec je s tem izgubil pevska, prehranjevalna in gnezditvena mesta. Na Krasu je poglavitni dejavnik ogrožanja zaraščanje krajine zaradi opuščanja kmetijstva. Določena mera grmovja in drevja hribskemu škrjancu sicer ustreza, vendar pa ni gozdna vrsta in ko se pokrajina preveč »zapre«, izgine. V obdobju 2002–2010 je bila njegova populacija na Krasu ocenjena na 1100-1500 parov, za obdobje 2016–2018 pa le še na 900-1250 parov.
Populacijo hribskega škrjanca na Goričkem ogrožajo kmetijska opravila na njivah, na Krasu pa zaraščanje krajine zaradi opuščanja kmetovanja.
foto: Alen Ploj
POMOČ V DVEH PROJEKTIH
DOPPS je trenutno vključen v dva projekta, kjer bomo skušali izboljšati prehranske in gnezditvene razmere za hribskega škrjanca – Gorička krajina in VIPava. Na Goričkem bo Javni zavod Krajinski park Goričko z zasebnimi lastniki na 7 ha sklenil pogodbe za prilagojeno rabo (npr. vzdrževanje golih površin, časovno prilagojena košnja), odkupil 1 ha površin, ki jih hribski škrjanec uporablja za gnezditev in prehranjevanje, ter zasadil 3 km drevesno-grmovnih mejic, ki bodo imele pozitiven vpliv tudi na druge ptice (npr. velikega skovika, rumenega strnada, rjavega srakoperja). V projektu VIPava pa je bila na parceli v lasti Občine Ajdovščina pozimi 2018/2019 opravljena sečnja na 25 ha, s katero je bila odstranjena večina grmovne in drevesne vegetacije, ki je v zadnjih desetletjih močno prerasla pobočja. Tako odprta pokrajina je postala spet primerna za hribskega škrjanca.