KRATEK ORNITOTURISTIČNI VODNIK

// Jernej Figelj

Slovenija leži na stičišču Sredozemlja, Alp in panonskega sveta, zato je posledično tudi njena pestrost življenjskih okolij, rastlinstva in živalstva izjemna. Prav zato je Slovenija zanimiva turistična točka za ljudi z vsega sveta, saj bo vsak našel nekaj zase. Ker je majhna država z mnogimi prometnicami, lahko človek zjutraj opazuje vrste, ki so pri nas ostale še iz časa ledenih dob, zvečer pa tipične predstavnike Sredozemlja.

Ljubitelji vodnih ptic

Sečoveljske soline, Škocjanski zatok, reki Drava in/ali Mura ter Cerkniško jezero so območja za ljubitelje vodnih ptic. Poleg pogostih vrst bomo ob obali lahko opazovali v Sloveniji redke gnezdilke, kot so mala čigra (Sternula albifrons), beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) ter tudi nekatere sredozemske vrste ptic, ki jim Slovenija predstavlja severni rob območja razširjenosti – svilnica (Cettia cetti) in žametna penica (Sylvia melanocephala). Reka Drava je izredno zanimiva v obdobju selitve ptic. Ob Dravi in Muri so tudi gnezdišča vrst, katerih središče razširjenosti pri nas je v severovzhodnem delu države – plašica (Remiz pendulinus) in belorepec (Haliaeetus albicilla).

Če vas zanimajo gozdne ptice

Načeloma je vsa Slovenija bogata z gozdnimi vrstami ptic. Nič čudnega, glede na to, da krepko več kot polovico države prekrivajo gozdovi. Za obiskovalce iz z gozdovi revnih držav je čudovito doživetje lahko že jutranji sprehod po ljubljanskem Rožniku ali Golovcu. Sicer pa na ljubitelja ptic zagotovo pusti največji vtis obisk pragozdnega ostanka. Najbolj znani so Krakovski pragozd pri Kostanjevici na Krki ter pragozdni ostanki na Kočevskem (Pečka, Krokar, Rajhenav).

Ptice kulturne krajine

V zadnjih letih številčnost ptic kulturne krajine v Sloveniji strmo upada in vedno manj je krajev, kjer lahko doživimo barve in zvoke prave mozaične kulturne krajine. Delček teh občutkov si lahko pričaramo predvsem v odročnih krajih ali pa v krajih, kjer zaradi naravnih dejavnikov (zamočvirjenost, kamnitost, strmine) intenzivno kmetovanje ni mogoče. Za opazovanje škrjancev in strnadov priporočam obisk Istre in Krasa, na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru bomo doživeli malo bolj »močvirno« kulturno krajino s kobiličarji (Locustella naevia), kosci (Crex crex) in močvirskimi trstnicami (Acrocephalus palustris). Obvezen je tudi obisk Kozjanskega in Goričkega, kjer se je tradicionalna krajina, spletena iz visokodebelnih sadovnjakov, suhih in močvirnih travnikov ter modro zapleveljenih njiv, še ohranila. Z nekaj sreče morda uzremo celo zlatovranko (Coracias garrulus).

Opazovanje visokogorskih ptic

Obdobje, ko lahko opazujemo alpske ptice, je kratko, saj se v Alpah sneg obdrži še v poletje, ponovno pa jih pobeli že zgodaj jeseni. Za opazovanje alpskih ptic sta najboljša pohod od koče do koče po slovenskih alpskih gorovjih in osvojitev katerega od vršacev. Če ne utegnemo peš, se odpravimo do ene od mnogih slovenskih gondol. Priljubljena točka je Mangartsko sedlo, do katerega se lahko pripeljemo tudi z avtomobilom.