IZGINJANJE TRADICIONALNE KULTURNE
KRAJINE NA GORIČKEM

// Stanko Čerpnjak

Krajinski park Goričko (KPG) je posebnost v okviru ekstenzivne* kulturne krajine podeželja Slovenije. Na Goričkem se še vedno najdejo vredna življenjska okolja mokrotnih travnikov, še bolj pa suhih in suho-kislih travnikov, ki so osnova biotske pestrosti tega območja. Kot območje z najnižjo letno povprečno količino padavin v Sloveniji in z revno, suho, ponekod pa tudi zelo kislo podlago je prav poseben botanični relikt v tem delu Evrope. Ker ga ne obremenjujeta industrija in velika razdrobljenost parcel, je tukaj skoraj vse do konca 20. stoletja prevladovala ekstenzivna pridelava in obdelava tal, ki je temeljila predvsem na samozadostnosti, a tudi na ekstenzivni živinoreji in visokodebelnih sadovnjakih. Po vstopu Slovenije v EU in s pridobitvijo kmetijskih subvencij pa se je stanje spremenilo. Upanje je vlival na novo ustanovljeni KPG (2003), ki pa ni v celoti upravičil velikih pričakovanj domačinov.

TRADICIONALNA KULTURNA KRAJINA IZGINJA

Ob nastajanju parka je bilo popisano celotno območje Goričkega (in sicer floristična sestava, dejanska raba tal in vegetacija suhih travnikov). Sam sem po desetih letih (2013/2014) ponovil raziskave na delu suhih travnikih v skupni velikosti 30 km2 (celotni KPG meri 467 km2). V letu 2003/2004 je bilo 5,52 % v okviru vseh kmetijskih površin v KPG zavedenih kot suhih travnikov, leta 2013/2014 pa le še 3,67 %. Leta 2003/2004 je bilo 3,45 % v okviru vseh kmetijskih površin KPG zavedenih kot kislih suhih travnikov, leta 2013/2014 pa le še 1,57 %. Vidimo, da se je skupno število tradicionalnih ekstenzivnih travnikov zmanjšalo z 9,19 % na samo 4,4 %. Rezultati so jasen kazalec neustrezne kmetijske politike, ki temelji na subvencioniranju, ne pa na dejanski in namenski rabi tal. Raziskava je še pokazala, da je izginilo 33,3 % specialistov, prav tako se je število vrst zmanjšalo za 12,0 %. Upadlo je tudi število najdenih rastlin s seznama zavarovanih in ogroženih vrst. Posledično so izginila tudi primerna bivališča vse bolj redkih in ogroženih ptičjih vrst. Z izginjanjem tradicionalne kulturne krajine je izginil njihov življenjski prostor, posledično pa tudi vir prehrane. Nadaljevanje takšne kmetijske politike vodi v popolno izgubo najbolj vrednih mokrotnih, suhih in suhih kislih ekstenzivnih travnikov v KPG, s tem pa tudi posledično v še večje izgube življenjskega prostora za ptice.

Goričko je prav poseben botanični relikt.

TRAVIŠČA – EVROPSKI TRADICIONALNI RELIKT

Travišča so med največjimi ekosistemi na svetu. V Evropi pokrivajo pomemben delež kmetijskih zemljišč, kako dobro tretjino, in imajo pomembno vlogo pri prehranjevanju živali, ohranjanju vrst, stabilnosti ekosistema in, pri podobi krajine, hkrati pa so koridorji med posameznimi življenjskimi okolji. Primarne naravne travnike najdemo pri nas predvsem nad gozdno mejo in niso odvisni od človekovega vzdrževanja, izjemoma v nižjih predelih. Večina travišč tako v Evropi kot tudi v Sloveniji je sekundarnega nastanka, saj so nastala s krčenjem gozdov. Polnaravna travišča lahko opredelimo kot relikt evropske tradicionalne kulturne krajine, kot kulturno krajino, ki je v Evropi nastajala zadnjih tisoč let. Poleg tega so polnaravni ekstenzivno gojeni travniki vrstno najbogatejša življenjska okolja. Zaradi spremembe rabe teh travnikov v zadnjih desetletjih in posledičnega spreminjanja njihove sestave so ti postali hkrati tudi najbolj ogroženi tip življenjskega okolja tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. V številnih evropskih državah posledično predstavljajo naravovarstveno pomembne habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo. V največji meri jih ogroža sodobni način gospodarjenja, katerega cilj je višja produkcija teh travnatih površin, ki se dosega z večjim vnosom mineralnih gnojil in pogostejšo košnjo. Pri takšnem načinu rabe se v kratkem času spremenijo v vrstno revnejše evtrofne travnike. Vpliv siromašenja rastlinske vrstne sestave se kaže tudi v zmanjšani pestrosti živalskih vrst in zato so v zadnjem desetletju ekstenzivna travišča predmet številnih raziskav. Biotsko pestrim polnaravnim travnikom pripisujemo poleg pridelave krme za domače živali druge pomembne vloge v prostoru, ki so predvsem okoljevarstvene in vključujejo varovanje življenjskih okolij, tal, virov pitne vode, vezavo ogljika ter vzdrževanje biotske pestrosti in genskih virov. Polnaravni travnik lahko obravnavamo kot biološki filter, ki preprečuje spiranje hranil v nadzemne in podzemne vire pitne vode in veže pline in težke kovine ter jih zadržuje v neaktivni obliki v plasti korenin. Pomembna je tudi vloga travnikov kot blažilcev hrupa, so vir velike količine kisika, v poletnem času imajo izrazito mikroklimatsko funkcijo, zmanjšujejo vetrno erozijo tal in so vir semen.

KAKO JE V EVROPI

Za vso Evropo je značilen drastični upad površin in sprememb v načinu gospodarjenja sekundarnih travnikov v kulturni krajini. To je povzročilo upad vrstne pestrosti predvsem med višjimi rastlinami in žuželkami. Posledica je razdrobljenost in izolacija teh življenjskih okolij. Oba pojava zmanjšujeta variabilnost populacij (genski drift in inbriding), saj se zmanjšuje povezljivost med populacijami (prenos peloda in raznašanje semen) ter povečuje vdor invazivnih vrst. Izguba življenjskih okolij je primarni razlog za upad biotske raznovrstnosti na lokalnem, regionalnem in globalnem nivoju.

VELIKE SPREMEMBE NA GORIČKEM

Osnovni namen raziskave floristične sestave, dejanske rabe tal in vegetacije suhih travnikov na Goričkem v letih 2003/2004 in deset let pozneje je bil ugotoviti spremembe, ki so nastale v desetih letih, potem ko je bilo območje zavarovano kot krajinski park, razglašeno za območje Natura 2000 in po vstopu v EU, ko je Slovenija sprejela vrsto zakonskih aktov in regulativ Skupne kmetijske politike in drugih regulativ, ki zadevajo kmetijsko in naravovarstveno politiko. Zaradi ukrepov, kot so razglasitev parka, območij Natura 2000, kmetijskih subvencij programa razvoja podeželja (PRP), so bile pričakovane velike spremembe na bolje, v smislu izboljšanega naravovarstvenega statusa travnikov (manj zaraščenih, prenehanje intenzifikacije; izboljšana floristična sestava – večja raznovrstnost in frekvenca habitatnih specialistov).

Suhi in suhi kisli travniki so floristično zanimivi, vrstno pestri in biotsko raznovrstni travniki. Že sam pogled nanje nas navda z nostalgijo in nas premami s svojo lepoto.

S kmetijsko politiko in subvencijami zgolj na površino glede na ukrep je bila naravi prizadeta velika in nepopravljiva škoda. Tradicionalna kulturna krajina bi se kot taka ohranjala z nadaljnjim ekstenzivnim obdelovanjem. Sistem majhnih samozadostnih kmetij z nekaj glavami govedi je na Goričkem propadel s koncem 20. stoletja. Zaradi subvencij se sedaj vzdržuje neko umetno stanje, ki nima dolgoročne perspektive. Krma s teh travnikov se ne uporablja, zato se travniki bodisi mulčijo bodisi zaraščajo, če je nagib prevelik.

Nekateri gredo še tako daleč, da sicer travnike kosijo, dobljeno krmo pa kurijo. Travniki so se nekoč kosili dvakrat letno, suhi kisli travniki lahko samo enkrat letno. V jesenskem delu se je včasih tudi paslo. Na vsakih nekaj let so travnike zgodaj spomladi včasih tudi požgali. Podobno je bilo z mokrotnimi travniki, ki so jih kosili tudi največ dvakrat na leto in nikoli prvič pred drugo polovico junija.

NEURESNIČENA PRIČAKOVANJA

Z vstopom v EU smo v Sloveniji pričakovali veliko, očitno mnogo preveč, glede na realizacijo naših pričakovanj, ki so jih prinesla leta. V teh letih članstva v EU lahko sedaj na podlagi raziskave povem, da je bila kmetijska politika za ohranjanje tradicionalne kulturne krajine na Goričkem pogubna. Glavna napaka je, da se dobijo subvencije za to, da nekaj prideluješ, nič pa za to, koliko si pridelal in tudi zelo malo za to, kako prideluješ in kako to vpliva na okolje. Zaradi slednjih dejstev imamo dva trenda. Eden je intenziviranje suhih travnikov (gnojenje, mulčenje) in/ali postopno njihovo spreminjanje v njive, nekaj malega tudi v pašnike. Drugi trend pa je, da se na območjih, predvsem suhih kislih travnikov, pustijo zadeve v zaraščanje z gozdnimi in ruderalnimi vrstami.

V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do velike spremembe v sestavi rastlinskih vrst na Goričkem, kar nam lepo kažejo specialisti in generalisti. Na celotnem Goričkem zasledimo močan trend zaraščanja oziroma vzdrževanje nekega zatečenega stanja, da se nekateri suhi travniki sicer zaradi mulčenja (do 2x na leto) ne zaraščajo, se pa počasi zaradi tega nitrificirajo in s tem intenzivirajo. Slednje lepo kaže število rastlinskih vrst. Na podlagi tega se je tudi zelo spremenilo življenjsko okolje ptic, ki je kot takšno praktično izginilo. Na bolj odmaknjenih predelih je več zaraščanja, na manj razgibanem območju pa prihaja do zložbe zemljišč in povečevanja kmetij. Zaradi slednjega in neustreznih kmetijskih subvencij se suhi in suhi kisli travniki spreminjajo v intenzivne travnike, s tem pa se siromašita vrstna pestrost in tradicionalna kulturna krajina. Mokrotni travniki pa nemalokrat postanejo njive, ki zaradi svoje oligotrofne podlage ne prinašajo pričakovanega donosa.

SLOVARČEK:

*Ekstenzivno kmetijstvo – zanj je značilno, da so v pridelavo vložena sredstva majhna, obdelava je manj temeljita brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov) in dobiček je majhen.
**Intenzivno kmetijstvo – tukaj je obdelava temeljita, vanj je vloženega veliko dela in sredstev, dobiček je velik.

 

LITERATURA IN VIRI

[1] BALMFORD, A., CRANE, P., DOBSON, A., P., GREEN, R., E., MACE, G., M. (2005): The 2010 challenge: data availability, information needs, and extraterrestrial insights. – Phil. Trans. R. Soc. Lond. B, 360: 221–228.
[2] BALMFORD, A., BENNUN, L., BRINK, B., T., COOPER, D., COTE, I., M., CRANE, P., I., M. [et al.] (2005): The convention on biological diversitys 2010 target. – Science, 307: 212-213.
[3] CARROW, R., N., (2005): Can we maintain turf to customers satisfaction with less water? –Agricultural Water Management, 80: 117-131.
[4] ČERPNJAK, M., (2016): Opuščanje tradicionalne rabe suhih ekstenzivnih travnikov v vasi Martinje. Raziskovalna naloga, OŠ II Murska Sobota, 42 str.
[5] ČERPNJAK, M., (2018): Fragmentacija rastišč zavite škrbice (Spiranthes spiralis). Raziskovalna naloga, OŠ II Murska Sobota, 48 str.
[6] ČERPNJAK, S., (2005): Zaraščanje suhih, polsuhih in mezofilnih travišč na Goričkem. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, 121 str.
[7] ČERPNJAK, S., (2016): Spremembe floristične sestave suhih travišč deset let po vstopu v EU – primer Krajinskega parka Goričko. Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 88 str.
[8] ELER, K., (2007): Dinamika vegetacije travišč v slovenskem Submediteranu: vzorci in procesi ob spremembah rabe tal. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani.
[9] JOGAN, N., KALIGARIČ, M., LESKOVAR, I., SELIŠKAR, A., J. DOBRAVEC, J., (2004): Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje.
[10] KALIGARIČ, M., ŠKORNIK, S., ŠTUMBERGER, B., HOENIGSFELD ADAMIČ, M., PETRINEC, V., (2004): Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko (končno poročilo).
[11] KALIGARIČ, M., CULINBERG, M., KRAMBERGER, B., (2006): Recent vegetation history of the North Adriatic grasslands: Expanison and decay of an anthropogenic habitat. – Folia geobotanica, 41: 241-258.
[12] KEYMER, R., J., LEACH, S., J. (1990): Calcareous grassland – a limited resource in Britain. In: Hillier S.H., Walton D.W.H. and Wells D.A. (eds), Calcareous Grasslands–Ecology and Management. Bluntisham Books, Bluntisham, Huntington, UK, pp. 11–17.
[13] KRAMBERGER, B, KALIGARIČ, M. (2008): Semi-natural grasslands: the effects of cutting frequency on long-term changes of floristic composition. – Polish Journal of Ecology, 56: 33-43.
[14] KREBS, C., J., (1990): Ecological Methodology. Second Edition. Addison Wesley Longman, Inc., New York, 620 pp.
[15] LUKAČ, B., KRAMBERGER, B., KALIGARIČ, M., MEGLIČ, V., (2013): Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti. – Agra agriculturae Slovenica, 101 (1): 149-158.
[16] LUOTO, M., REKOLAINEN, S., AAKKULA, J., PYKÄLÄ, J., (2003): Loss of Plant Species Richness and Habitat Connectivity in Grasslands Associated with Agricultural Change in Finland. Royal Swedish Academy. 32(7), pp.447-452.
[17] MERUNKOVA, K., CHYTRY, M., (2012): Environmental control of species richness and composition in upland grasslands of the southern Czech Republic. – Plant Ecology, 213: 591-602, 2012.
[18] PÄRTEL, M., BRUUN, H., H., SAMMUL, M., (2006): Biodiversity in temperate European grassslands: origin and conservation. – Grassland Science in Europe, 10: 1-14.
[19] PIPENBAHER, N., KALIGARIČ, M., MASON, N., W., H., ŠKORNIK., S., (2013): Dry calcareous grasslands from two neighboring regions: relationship between plant traits and rarity. – Bidiversity Conservation. 22: 2207-2221.
[20] SELIŠKAR, A., WRABER, T., (1986): Travniške rastline na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.
[21] STARCZEWSKI, K., AFFEK-STARCZEWSKA, A., JANKOWSKI, K., (2009): Non-marketable functions of grasslands. In: Cagaš B., Machač R., Nedelnik J. (Eds). Alternative functipns of grasslands. Proceedings of the 15th of the European Grassland Federation Symposium (pp. 37-45). Brno.
[22] ŠKORNIK, S., (2003): Suha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 na Goričkem (SV Slovenija). – Hacquetia 2/1: 71-90.
[23] http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2013_Porocilo_o_delu_ZGS.pdf (pridobljeno 22. 5. 2020).