VPLIVI ELEKTRIČNEGA UDARA NA PTICE

// Tomaž Mihelič, Pia Höfferle

Ko se odpravimo na izlet ali sprehod v naravo, lahko pogosto opazimo ptice, ki posedajo ali gnezdijo na daljnovodih, nekaterim pa daljnovodni stebri predstavljajo tudi odlična razgledna mesta, s katerih prežijo in lovijo svoj plen. Ptice ob posedanju, lovu ali gnezdenju pogosto prhutajo s krili, se čistijo, pretegujejo, pristajajo in vzletajo, zaradi česar lahko v določenem trenutku pride do stika z električno žico in posledično do električnega udara.

ELEKTRIČNI UDAR JE PEREČ NARAVOVARSTVENI PROBLEM

Električni udar je pojav, pri katerem zaradi stika med ptico, žicami in stebrom daljnovoda pride do prenosa električne energije skozi ptico, ki najpogosteje povzroči hujše poškodbe ali smrt. Za pojav udara so pticam najbolj nevarni srednjenapetostni daljnovodi. Sam dogodek je posledica prepleta in delovanja več dejavnikov v okolju, kot so usmerjenost izolatorjev, razdalja med električnimi žicami ter razdalja med žicami in ozemljenim delom, velikost in obnašanje ptice, relief in podnebni pogoji.

Problematika električnega udara je izjemno pereč naravovarstveni problem, ki globalno ogroža populacije zaščitenih in redkih vrst ptic. Samo v Združenih državah Amerike zaradi električnega udara letno umre med 0,9 in 11,6 milijona ptic. Skupna dolžina celotne mreže srednjenapetostnih daljnovodov po svetu znaša 100 milijonov kilometrov. Zmeren porast porabe električne energije v zadnjih letih kaže na to, da bo skupna dolžina v naslednjih letih narastla za 5 %. V letu 2018 je v Sloveniji čez posebna območja varstva (Natura 2000), ki so namenjena varovanju ptic, potekalo približno 242 kilometrov obstoječih daljnovodov. V nadaljnjih letih je čez ta območija načrtovanih še dodatnih 123 kilometrov daljnovodov.

VPLIV NA REDKE IN OGROŽENE VRSTE

Najpogostejše žrtve električnega udara pri nas so štorklje (Ciconiiformes), ujede (Accipitriformes) in sove (Strigiformes). Podatki o gnezdenju belih štorkelj (Ciconia ciconia) kažejo na to, da je 80 % vseh gnezd na srednjenapetostnih daljnovodnih stebrih ogroženih, od tega 34 % kritično. Podobno skrb vzbujajoči so tudi rezultati telemetričnih raziskav osebkov velike uharice (Bubo bubo), ki smo jih v sklopu projekta ZaKras opremili s telemetrijskimi oddajniki. Od osmih ptic, opremljenih z oddajnikom, so v zadnjem letu dni zaradi električnega udara poginile kar tri. Ta dejstva nakazujejo na to, da lahko neustrezno tehnično zasnovani daljnovodi predstavljajo velik vpliv na nekatere redke in ogrožene ptice pri nas.

Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se na območjih s povečano verjetnostjo električnega udara v praksi pogosto uporabljajo rešitve, kot je na primer izolacija nadzemnih vodov s pomočjo izolacijskih cevi ali zaščitnih kap. Te so sicer učinkovite, vendar zaradi dotrajanosti uporabljenih materialov pogosto predstavljajo zgolj kratkoročen uspeh. Zaradi tega je za zaščito redkih in ogroženih vrst treba zagotoviti dolgoročne rešitve, ki nam bodo v prihodnosti učinkovito in uspešnejše služile pri varstvu ptic. V zadnji polovici leta 2019 smo na DOPPS-u zato začeli projekt Adriatic Flyway 4: Energy, s katerim si bomo v naslednjih dveh letih s pomočjo nemške naravovarstvene fundacije EURONATUR skupaj z električnimi distributerji in drugimi glavnimi deležniki na področju okolja in energetike prizadevali uveljaviti uporabo trajnostnih tehničnih rešitev pri umeščanju novih in obnovi zastarelih srednjenapetostnih daljnovodov in njihovih delov.

KAKO LAHKO POMAGATE VI?

Veseli bomo vsakršnih informacij o najdbi ptic, za katere menite, da so žrtev električnega udara. Informacije o lokaciji in morebitna slikovna gradiva nam lahko posredujete na elektronski naslov dopps@dopps.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko +386 41 712 796. Potrudili se bomo, da bodo ugotovljene »črne točke« čim hitreje sanirane.

VIRI:
– BEVANGER, K. (1994): Bird interactions with utility structures: collision and electrocution, causes and mitigating measures. – Ibis 136, 412–425.
– GAJŠEK, U. (2019): Populacijska dinamika bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji med letoma 1999 in 2018 ter problematika gnezdenja na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. – Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Maribor.
– https://www.storkvillages.net/energy/ (9. 9. 2020).
– https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018XC0618(02)&from=RO (stran 34, 9. 9. 2020).