O KAČJIH PASTIRJIH ŠKOCJANSKEGA ZATOKA

// Matjaž Bedjanič

Sladkovodna življenjska okolja naravnega rezervata so zelo zanimiva tudi za kačje pastirje (lat. Odonata). Njihovo življenje je razpeto med vodo, v kateri poteka skrito življenje ličink, in zrakom, ki ga z mojstrskimi letalskimi manevri obvladujejo čudovito obarvane odrasle žuželke.

Škocjanski zatok sodi med najpomembnejša bivališča kačjih pastirjev v slovenski Istri. Odonatologi so doslej tukaj popisali že 41 vrst, kar je v primerjavi s 53 zabeleženimi vrstami v celotni slovenski Istri prav zgledno število. Z naravovarstvenega vidika so za območje Škocjanskega zatoka najpomembnejše močne populacije zgodnjega trsničarja (Brachytron pratense), deviškega pastirja (Aeshna isoceles), črnega ploščca (Libellula fulva) in sredozemskega kamenjaka (Sympetrum meridionale), med ogroženimi vrstami pa velja omeniti tudi rdečega voščenca (Ceriagrion tenellum). Med redkosti s seznama vrst sodijo loška zverca (Lestes virens vestalis), pasasti kamenjak (Sympetrum pedemontanum) in temni slaniščar (Selysiothemis nigra). Slednji je bil prvič za Slovenijo pred nekaj leti zabeležen prav v Škocjanskem zatoku.

Naravni rezervat ima nedvomno velik potencial in pomen za preživetje številnih ogroženih vrst kačjih pastirjev in brez pretiravanja lahko sklenemo, da odlično opravlja svoje naravovarstveno poslanstvo.