RDEČEGLAVI KRALJIČEK
(Regulus ignicapilla)

// Franc Bračko in Dare Šere

»To ime mu pristoji že zaradi tega, ker ima na glavi rumeno čopasto kapico, ki se na glavi blišči kakor zlata kronica.« Tako Fran Erjavec (1870) opisuje kraljička, ki so ga ponekod poimenovali tudi palček, kraljeva listnica, ognjeglavček ipd. Ime kraljiček se je uveljavilo in velja še danes. Spoznajmo torej rdečeglavega kraljička, z znanstvenim imenom Regulus ignicapilla.

Zanimivo, da Fran Erjavec kot dober poznavalec ptic ni ločil obeh vrst kraljičkov in je opisal v bistvu rdečeglavega. Malo je verjetno, da vrsti ni poznal in ločil. Še manj mogoče je, da je bil takrat rdečeglavi številčnejši od rumenoglavega kraljička (Regulus regulus). Morda je bila za Erjavca prav izjemna barvitost rdečeglavega kraljička povod za natančen opis te drobne ptice. Barvna paleta perja, zlasti pisane glave, bolj spominja na eksotične ptice. Tudi po obnašanju nekoliko spominja na kakšno listnico, ki se podobno smuka med vejami dreves. Za rdečeglavega kraljička je značilno rumeno perje na temenu, pod katerim se skriva rdeče perje, ki je pri samicah bolj bledo rumeno. Čez oči poteka črna proga, nadočesna maroga je snežno bela, nato na temenu sledita še dve črni progi. Samec v času svatovanja pri petju dviguje majhno ognjeno rdečo čopko, ki med črnima progama še posebej zbuja pozornost. Poje podobno kot rumenoglavi kraljiček, katerega kitica »valovi«, pri rdečeglavem pa se sliši enakomerni ci-ci-ci-ci-cie. Da oba ločimo po petju, potrebujemo kar nekaj izkušenj. Zaradi visokih tonov pa ju nekateri ljudje sploh ne slišijo. Oba kraljička uvrščamo med najmanjše evropske ptice.

GOZDNA VRSTA

Gnezditveno območje rdečeglavega kraljička v glavnem zajema srednjo, zahodno in južno Evropo. Center njegove gnezditvene razširjenosti je srednja Evropa. Nemški ornitologi so rdečeglavega kraljička poimenovali kar »pravi Evropejec«. Rdečeglavi kraljiček ni tako tesno vezan na iglavce kakor njegov rumenoglavi sorodnik. Naseljuje čiste iglaste in mešane gozdove, tudi parke, z drevjem in grmovjem porasle vrtove ipd. Njegov gozdni življenjski prostor je zelo raznolik. V Alpah gnezdi do 1600 m n.v., lahko tudi višje. Gnezdi pa tudi v nižini. Pri nas je razširjen v celotnem alpskem in predalpskem svetu ter dinarsko kraškem območju. V primerjavi z rumenoglavim sorodnikom velja za nižinsko vrsto, a je prav v nižini bolj omejeno razširjen. Prehranjuje se z majhnimi žuželkami, njihovimi ličinkami, listnimi in jelovimi ušmi ipd. Pogosto ga vidimo, kako lebdi pod smrekovo vejico, ko z iglic pobira hrano.

Njegova jesenska selitev se začne od sredine septembra dalje, spomladi se vrača marca in aprila. Evropska gnezditvena populacija je ocenjena na največ pet milijonov parov, v Sloveniji na optimističnih 56.000 – 125.000 parov. Zanimivo, da je njegova populacija v zmernem porastu glede na to, da pri velikem številu vrst ptic pevk v Evropi beležimo skrb vzbujajoče trende upadanja. Z rdečeglavim kraljičkom se Andrej Sovinc in oba avtorja intenzivno ukvarjamo že pet let. Ugotovili smo nova in zanimiva spoznanja o preletu, selitvi, prezimovanju in razširjenosti. Na osnovi obročkanja smo dognali, da je prvi vrh selitve septembra, drugi pa oktobra. Morda zato, ker gnezdi dvakrat v letu. Tako smo na popolnoma mladostne osebke naleteli še v začetku septembra.

GNEZDO

Gnezdi visoko na drevesu, običajno v gosti stari smreki ali jelki. Gnezdo pa so našli tudi v gostem bršljanu na listavcu. Glede na velikost ptice je gnezdo dokaj zajetno in mladičem zagotavlja dobro toplotno izolacijo, kar je razumljivo glede na mrzlo in nestanovitno podnebje v gorah. Gnezdo splete iz lišajev, mahu, bilk in ga znotraj obloži z dlako in perjem. Od zgoraj je delno zaprto, kar ob vetru preprečuje izpad jajc ali mladičev. Samica leže do 10 svetlih jajc z drobnimi rdečimi pikami. Mladiči zapustijo gnezdo po dobrih dveh tednih in še nimajo rumene čepice, zato jih težko ločimo od rumenoglavih kraljičkov. Dokaj zanesljivo speljane mladiče ločimo, če jih imamo v roki, kajti bela nadočesna maroga in črna proga prek oči sta pri rdečeglavem kraljičku že nakazani.

SKRIVNOSTNI PREZIMOVALEC

Rdečeglavi kraljiček prezimuje v Sredozemlju in na Iberskem polotoku. V zadnjem času pa je vse več opažanj o prezimovanju tudi iz notranjosti Evrope. Kako velika je prezimujoča populacija v notranjosti Evrope, ne vemo natančno. Prav gotovo je število prezimujočih osebkov v notranjosti odvisno od primernega življenjskega okolja in milih zim. Pri nas redno prezimuje v Primorju. V notranjosti smo ga na selitvi in prezimovanju v nekoliko večjem številu zasledili v iglastih gozdovih okoli Brnika ter v mešanem gozdu s prevladujočim rdečim borom med Račami in Kidričevim na Dravskem polju. Od oktobra do konca decembra 2018 je bilo okoli Rač ujetih in obročkanih prek 50 rdečeglavih kraljičkov. Med njimi tudi osebek, ki se je tukaj zadrževal od oktobra do januarja. Posamezno se pozimi pojavlja tudi drugod v Sloveniji, ne vemo pa, ali je ta trend povezan z milimi zimami, ali pa kraljička prej nismo našli. Rdečeglavega kraljička dokaj težko odkrijemo, kadar ne poje. Najuspešnejši je lov z mrežo in privabljanje s posnetkom njegovega petja. Verjetno je tudi to razlog, da opazovanj zunaj gnezditve ni veliko. Zanimivo, da sta že Krečič in Šušteršič leta 1963 v knjigi Ptice Slovenije zapisala: »V nižini prezimuje posamično.« Kakorkoli že, majhen in skrivnosten gozdni škrat bo še naprej pritegoval našo pozornost.

VIRI:
– BASLE, T. & ŠERE, D. (2019): Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla. Str. 290-291 v MIHELIČ, T., KMECL, P., DENAC, K., KOCE, U., VREZEC, A., DENAC, D. (ur.): Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002 – 2017. – DOPPS, Ljubljana.
– ERJAVEC, F. (1870): Domače in tuje živali v podobah. II. Ptice. – Družba sv. Mohorja, Celovec.
– GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana.
– KREČIČ, I. & ŠUŠTERŠIČ, F. (1963): Ptice Slovenije. – DZS, Ljubljana.
– SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. – TZS, Ljubljana.