Danes v Sloveniji obeležujemo dan ekološkega dolga. To je dan, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Globalni dan ekološkega dolga je sicer kasneje, v začetku avgusta, se je pa v zadnjih 50 letih pomembno pomaknil proti sredini leta.

Ta pereči dolg bomo lahko zmanjšali, če bomo zmanjšali porabo naravnih virov in obnovili naravo, da nam bo lahko še naprej zagotavljala potrebne ekosistemske storitve, ki jih bomo zaradi podnebnih sprememb potrebovali še več.

Slovenija je v skladu z Uredbo (EU) 2024/1991 o obnovi narave že pristopila k pripravi nacionalnega načrta obnove narave, ki ga mora predložiti Evropski komisiji do 1. septembra 2026. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo novico o pripravi načrta, v kateri je sporočilo, da je bila ustanovljena medresorska posvetovalna delovna skupina, ministrstvo pa namerava v proces vključevati tudi druge deležnike in civilno družbo. Priprava nacionalnega načrta obnove narave je namreč proces, v katerega morajo biti vključeni vsi sektorji, saj gre za nacionalno prioriteto, proces pa mora biti transparenten.

Po zgledu priprave nacionalnega energetskega načrta in njegove obnove (na portalu Energetika) javnost upravičeno pričakuje, da bo ministrstvo javno objavilo načrt priprave, ki bo vključeval pregledno časovnico vključevanja strokovne in druge javnosti. Nevladne organizacije zaenkrat v proces (še) niso bile povabljene, medtem ko že sodelujejo v delovnih skupinah v nekaterih drugih državah (npr. Hrvaška, Portugalska, Španija, Irska, Češka). Transparentnost in odprtost procesa je pomembna, saj bo le tako lahko tudi strokovna in širša javnost prispevala svoje znanje ter krepila zavedanje o nujnosti obnove narave v Sloveniji. Slovenija je s svojo bogato naravo, ki jo intenzivno trži v turistične namene, še vedno območje biodiverzitetne vroče točke, ki so globalno vse redkejše. Zatorej je v našem skupnem interesu, da to ohranjamo in krepimo – tudi z obnovo delov narave, ki so že stagnirali.

Evropska komisija je za izvajanje uredbe o obnovi narave in pripravo nacionalnih načrtov obnove pripravila tudi nekaj pripomočkov, ki bodo državam olajšali pripravo načrta:

Budno oko koalicije okoljskih organizacij

Koalicija mrež okoljskih nevladnih organizacij (EEB, WWF, BirdLife in ClientEarth), ki so v zvezi z uredbo o obnovi narave začele kampanjo #RestoreNature, aktivno spremlja proces priprave nacionalnih načrtov obnove po državah članicah EU in bo pripravila evalvacijo osnutkov načrtov. V okviru te skupine so bile pripravljene tudi Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave (prevod), WWF je izdal publikacijo 10 Key Principle for Effective Marine and Coastal Restoration, ClientEarth pa Renewable Energy for Nature and People.

Civilna družba je glede obnove narave v Evropi zelo angažirana, izkazuje velik interes za aktivnosti in sodelovanje, žal pa izvedba uredbe o obnovi narave na ravni EU za zdaj še ni pridobila ustrezne finančne podpore, kar bo nedvomno oteževalo njeno ambiciozno izvedbo.

Pred nedavnim je izšla nova številka revije Svet ptic. Prvo letošnjo številko odpira poglobljen prispevek o spremljanju stanja narave v Sloveniji, ki predstavlja pomen tovrstnega monitoringa za učinkovito varstvo narave.

V daljšem intervjuju z irskim ilustratorjem ptic Killianom Mullarneyem smo se pogovarjali o dolgi poti, ki je pripeljala do izdaje znamenitega Collinsovega priročnika za določanje ptic. S tem smo obeležili pravkar izdan prvi slovenski prevod tega priročnika – Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja.

V novi rubriki Pomagajmo naravi se posvečamo naravi prijaznim načinom košnje in podajamo nasvete, kako lahko lastniki travnikov zagotovijo dobro prehransko osnovo vsem žužkojedim organizmom in hkrati zmanjšajo smrtnost živali, ki pogosto postanejo žrtev kosilnice. Rubrika Kam na teren nas tokrat popelje na Kraški rob, kjer nam skalna ostenja in travniki ravno v spomladanskem času ponujajo najzanimivejša srečanja s pticami in drugimi organizmi.

V rubriki Terenski kotiček podajamo koristne nasvete za razlikovanje južne od navadne postovke, poseben prispevek pa je namenjen tudi določanju barvnih oblik in starosti pri lesni sovi. Tudi tokrat ne manjkajo še druge stalne rubrike, kjer boste lahko prebrali še veliko drugih zanimivih prispevkov.

Želim vam prijeten začetek pomladi in uspešno terensko sezono!

Domen Stanič, urednik revije Svet ptic

PDF revije Svet ptic, leto 2025, letnik 31, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Spremljanje stanja narave v Sloveniji
  • 11: Repaljščica na Ljubljanskem barju – kako dolgo še?
  • 12: Pot do najuspešnejšega priročnika v zgodovini ornitologije
  • 18: Reglja
  • 20: Barvita narava  
  • 22: Naravi prijazni načini košnje
  • 24: Januarsko štetje vodnih ptic 2025
  • 28: Pomladna opazovanja v naravi
  • 30: Spomladanski kotiček za najmlajše
  • 32: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, marec – junij 2025
  • 34: Tudi dvoživke imajo svojo pot
  • 36: Kraški rob
  • 40: Vpliv vremena na spomladanske selivke – kam in kdaj na teren?
  • 42: Južna ali navadna – to je vprašanje
  • 44: Adventni Zagreb malo bolj smrdljivo
  • 46: Določanje barvnih oblik in starosti pri lesni sovi
  • 49: Tragična zgodba o sokolu selcu iz Maribora
  • 50: Lagune v delti Donave
  • 54: Novice DOPPS

 

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni v objemu narave Središkega polja, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Središče ob Dravi 2025«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta LIFE for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Središkega polja od sobote, 28. junija do petka, 4. julija 2025.

Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora izpolni PRIJAVNI OBRAZEC. Prijave zbiramo do 5. maja 2025, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 12. maja 2025. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na tilen.basle@dopps.si.

Objavljamo odziv na prispevek Lovci opozarjajo, da pretirana zaščita posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja, objavljen 23. marca 2025 na strani MMC RTV SLO.

Zaščita ujed ni razlog za izginjanje travniških vrst ptic in zajcev. Travniške vrste ptic izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva – ne pa zaradi plenjenja, kar je bilo dokazano s številnimi strokovnimi študijami. Ker so ujede plenilci, tudi v degradiranih okoljih ne potrebujejo uravnavanja populacij, saj imajo za to odlične znotrajvrstne in medvrstne mehanizme. Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike.

Če za primer vzamemo eno najpogostejših ujed pri nas – Kanjo (Buteo buteo) in malo pobrskamo po svojemu spominu, bomo kaj hitro ugotovili, da njenega glavnega plena ne predstavljajo travniške ptice. Kanje namreč največkrat vidimo prežati na količkih ali ograjah ob avtocestah, na daljnovodnih drogovih in vrhovih dreves v kmetijski krajini, kjer potrpežljivo opazujejo okolico v iskanju svojega najljubšega plena – malih sesalcev. Kanja je prehranski generalist in oportunist, katre večji del plena predstavljajo mali sesalci (predvsem voluharji, miši in podgane), kar celo pomaga zmanjševati škodo na pridelkih. Pogosto se prehranjuje tudi z mrhovino in tako opravlja pomembno »čistilno funkcijo«.

Grožnje globalno ogroženim vrstam ptic. Vir: BirdLife International (2022) State of the World’s Birds 2022: Insights and solutions for the biodiversity crisis. Cambridge, UK: BirdLife International

Razloge za upade populacij ptic lahko najdemo s pomočjo rednega spremljanja njihove številčnosti – monitoringa. Na podlagi podatkov tovrstnih monitoringov nato izračunamo populacijske trende, ki so med drugim odraz kmetijskih politik in praks. Tako lahko ugotovimo, katere kmetijske prakse so naravi prijazne in katere so pticam in naravi škodljive. Na osnovi rezultatov lahko predlagamo izboljšave v smeri učinkovitega varstva ptic in narave v kmetijstvu.

Spremembe številčnosti populacij splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine (med katere uvrščamo tudi travniške vrste ptic) v Sloveniji ugotavljamo z Monitoringom splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK). V letu 2024 smo ga na društvu opravili že 17. leto zapovrstjo.

Trend SIPKK je za obdobje 2008-2024 zmeren upad. Največji upad beležimo pri travniških vrstah ptic. Kmetijstvo ostaja najverjetnejši in poglavitni razlog za upade populacij ptic kmetijske krajine. Pri tem moramo omeniti, da se je trend SPIKK, po strmem upadu v prvih letih popisa, po letu 2014 stabiliziral, kar sovpada z izboljšanjem uveljavitve Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede in med njimi so najbolj ogrožene ravno tiste, ki so vezane na kmetijsko krajino. Zaradi negativnih vplivov kmetijstva (povečana uporaba pesticidov) je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka (Falco naumanni). Zadnja gnezditev južnih postovk pri nas je bila zabeležena leta 1994. Danes lahko pri danes opazimo le še posamezne osebke, ki se pri nas ustavijo med selitvijo.

Več o gnezdilkah Slovenije, njihovi razširjenosti in številčnosti, si lahko preberete v Atlasu ptic Slovenije, ki je odslej dostopen tudi v pdf obliki.

 

V okviru projekta Safe Flyways: Ending the Illegal Killing of Birds in the Mediterranean smo v četrtek, 6. marca 2025, organizirali posvet z naslovom Vloga Slovenije pri preprečevanju nezakonitega lova ptic. Na posvetu se je zbralo 32 udeležencev, ki so prihajali iz praktično vseh organizacij v Sloveniji, ki imajo pri naslavljanju in preprečevanju nezakonitega lova ključno vlogo.

Na posvetu smo se s skupnim ciljem – izboljšanje zaznave in pregona tovrstnih kaznivih dejanj – srečali udeleženci iz sledečih organizacij iz Slovenije:

  • Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS),
  • Finančna uprava Republike Slovenije,
  • Generalna policijska uprava,
  • Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo,
  • Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
  • Lovska zveza Slovenije,
  • Ministrstvo za naravne vire in prostor,
  • Okrožno državno tožilstvo Ljubljana in Koper,
  • Policijska akademija (Muzej Slovenske policije),
  • Veterinarska fakulteta UL,
  • Vrhovno državno tožilstvo RS,
  • Zavod RS za varstvo narave in
  • Zavod za gozdove Slovenije.

Posvet je z uvodnim nagovorim otvoril direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Damijan Denac:

»Samo na območju Sredozemlja je letno ubitih 25 milijonov ptic. Čeprav je nezakonitega lova na ptice v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami razmeroma malo, pa je Slovenija zaradi svoje geografske lege tranzitno zelo pomembna država za tihotapljenje nezakonito ulovljenih ptic. Naša dolžnost je, da prekinemo poti tihotapcev ptic in ustrezno kaznujemo akterje. Tu imamo veliko možnosti in lahko naredimo pomembno spremembo.«

V nadaljevanju smo prisluhnili kolegom, ki so nam več povedali o problematiki nezakonitega lova v Sloveniji, Evropi in Sredozemlju in tudi predstavili, kako se posamezne države soočajo s tovrstno problematiko.

Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS, je izpostavil:

»Zakonit in nezakonit lov je še vedno ena glavnih groženj 1409 globalno ogroženim vrstam ptic, ki prizadene kar 38 % vrst in je večja grožnja pticam kot denimo urbanizacija in industrializacija. Tudi Slovenija ni nikakršna oaza pred nezakonitimi dejanji nad pticami. Ocenjujemo, da  je v Sloveniji letno ubitih ali nezakonito zadržanih med 3.500 in 52.000 ptic.«

V nadaljevanju je Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS, predstavil projekt WildLIFE Crime Acadamy, ki prinaša izjemno priložnost za izobraževanje o tovrstni problematiki tekom usmerjenih treningov, ki bodo potekali v Španiji:

»Cilj projekta je usposobiti 100 novih ekspertov v preiskavah kriminala nad prostoživečimi živalmi. Prinaša izobraževanja in treninge za 10 oseb z Slovenije in je odlična priložnost za izboljšanje pregona tovrstnega kriminala pri nas. Vabljeni, da me zainteresirani kontaktirate na tomaz.mihelic@dopps.si

Pridružil se nam je tudi dr. Giovanni Albarella vodja oddelka za lov in krivolov pri LIPU BirdLife Italija, ki nam je predstavil problematiko v Italiji:

»V Italiji imamo 7 t.i. črnih točk, kjer se zgodi 45 % vsega kriminala nad pticami v Italiji. Motivacija za ta dejanja je pogosto dobiček, saj se tako ulovljene ptice pogosto uporabljajo v dragih tradicionalnih jedeh, kot so Polenta e Osei (kremna polenta s pečenimi prepelicami, ščinkavci ali drozgi, začinjena z žajbljem), ki so nezakonite.«

Ob tem je izpostavil tudi, da se soočajo z enakim problemom kot v Sloveniji – prenizkimi kaznimi za tovrstna dejanja, ki akterje ne odvrnejo od tega početja.

Na daljavo se nam je iz Francije pridružila Ariane Samson-Divisia, vodja dejavnosti in splošnih operacij Evropskega foruma sodnikov za okolje. Ariane je tudi del razvojne ekipe orodja BIOVAL – praktičnega orodja za vrednotenje v naravi nastale škode na sodišču, ki nam ga je podrobneje predstavila na posvetu.

»Orodje BIOVAL je možno prilagoditi za posamezno državo in spodbujamo, da se le-to naredi tudi v preostalih evropskih državah oz. se razvije podobna metodologija. Orodje dobro deluje in se je že izkazalo kot učinkovito za doseg obsodbe proti kriminalu nad pticami na sodišču. Več o orodju in primerih si lahko preberete na spletni strani: biovaltool.eu

Nadaljevali smo s predstavitvijo dr. Jožeta Kozine, vrhovnega državnega tožilca Republike Slovenije, ki nam je predstavil izsledke analize desetletnega kazenskega pregona storilcev kaznivega dejanja nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

»Znotraj celotnega števila živih bitij, ki so bile v okviru pregledanih kazenskih zadev evidentirane kot žrtve storilcev kaznivega dejanja iz 344. člena KZ-1, predstavljajo ptice kar 99 % vseh žrtev.« je povzel.

Tekom svoje predstavitve je izpostavil tudi probleme, ki se pojavljajo pri pregonu storilcev kaznivega dejanja in izkazal zadovoljstvo, da se na posvetu pogovarjamo o vrednosti živali. V Sloveniji namreč nimamo mehanizma kot je BIOVAL, nimamo denarne kazni za storilce in nimamo sistema, ki bi omogočal, da storilec povrne škodo, ki jo je povzročil naravi s svojim kaznivim dejanjem.

»V odnosu do živali so čustva enako pomembna kot razum. Dejstvo je, da je tako čustvo kot razum lahko ekstrem – to pa se mora združiti tudi v sodni dvorani.« je še dodal dr. Jože kozina in zaključil z mislijo Milana Kundra, Neznosna lahkost bivanja:

»Resnična človekova dobrota se lahko v vsej nedolžni goloti in neprisiljeni svobodi razodene le v odnosu do bitja, ki ne premore nobene moči. Edino pravo nravstveno preizkušnjo, zares temeljno (ki se godi tako globoko v nas, da se izmika našemu pogledu), prestaja človeštvo v odnosu do bitij, ki so mu izročena na milost in nemilost: v odnosu do živali. Tu pa je človek doživel temeljit polom, tako temeljit, da iz njega izvirajo vsi ostali.«

Nadvse zanimivim in poučnim predavanjem, je sledila še diskusija, ki sta jo otvorila dr. Jože Kozina in Benjamin Franca, vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto iz Generalne policijske postaje.

»Sivo polje pri okoljski kriminaliteti je veliko. Kadar je oškodovanec narava je problem – saj ta sama tega more prijaviti.« je izpostavil Benjamin Franca.

V nadaljevanju smo v diskusiji obravnavali ključne izzive pri zaznavanju in pregonu okoljskega kriminala. Aktivno smo sodelovali vsi udeleženci ter se strinjali, da je bil ta posvet odlično izhodišče za naše nadaljnje skupno delo pri reševanju te pereče problematike. Naslednji korak je, da voljo in energijo usmerimo v konkretne rešitve.

Vabimo vas na predstavitev priročnika Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja, ki bo potekala v četrtek, 27. marca ob 18. uri na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za biologijo, v veliki predavalnici B1 (Večna pot 111, Ljubljana).

Zbrane bodo nagovorili prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, predstavniki Biotehniške fakultete in DOPPS. Sledilo bo predavanje Killiana Mullarneya, ilustratorja priročnika in enega najvidnejših ilustratorjev ptic našega časa. Dogodek bomo zaključili s pogovorom z ustvarjalci slovenske izdaje.

Po dogodku bo mogoč nakup priročnika in druženje z ustvarjalci.

Ogled dogodka v živo bo omogočen preko društvene Facebook strani in YouTube kanala.

Priročnik Collins Bird Guide že vse od izdaje leta 1999 velja za najboljši terenski priročnik za prepoznavanje ptic. Skrivnost tega uspeha se ne skriva le v dovršenih ilustracijah in premišljenih besedilih, temveč predvsem v idealnem razmerju med strokovnostjo in poljudnostjo. Ob izdajah v tujih jezikih so ptice vzljubile in spoznale tudi številne generacije slovenskih ornitologov. Sedaj je izšla izdaja v slovenskem jeziku, prevod katere je pripravilo 20 prostovoljcev in hkrati izvrstnih ornitologov.

Izid priročnika Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja je nov mejnik za slovensko ornitologijo in je zagotovo odraz več desetletnih prizadevanj članov DOPPS na področju izobraževanja, komunikacije in strokovnega pristopa k varstvu narave. Pričujoči priročnik bo zagotovo nepogrešljiv vir informacij tako za začetnike in študente, kot tudi izkušene opazovalce ptic, ki se bodo nanj oprli ob opazovanju zahtevnejših primerkov.


PTICE SLOVENIJE, EVROPE IN SREDOZEMLJA
NAJPOPOLNEJŠI PRIROČNIK ZA PREPOZNAVANJE PTIC

  • Informacije, potrebne za prepoznavanje vseh vrst v različnih letnih časih.
  • Podrobna besedila o videzu, velikosti, življenjskem prostoru, razširjenosti in oglašanju ptic.
  • Opisi, statusi in ilustracije skoraj 400 vrst v Sloveniji ter opisi in ilustracije ostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic.
  • Knjigo so pripravili in recenzirali vodilni ornitologi iz priznanih organizacij za proučevanje ptic.

Priročnik izide 27. marca 2025. Svoj izvod si lahko zagotovite na trgovina.ptice.si in v trgovini Naravnega rezervata Škocjanski zatok ter v društveni pisarni v Ljubljani (med 9. in 14. uro).

Predstavitev knjige Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja

Vabimo vas na predstavitev priročnika Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja, ki bo potekala v četrtek, 27. marca ob 18. uri na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelku za biologijo, v veliki predavalnici B1 (Večna pot 111, Ljubljana).

Zbrane bodo nagovorili prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, predstavniki Biotehniške fakultete in DOPPS. Sledilo bo predavanje Killiana Mullarneya, ilustratorja priročnika in enega najvidnejših ilustratorjev ptic našega časa. Dogodek bomo zaključili s pogovorom z ustvarjalci slovenske izdaje.

Po dogodku bo mogoč nakup priročnika in druženje z ustvarjalci.

Ogled dogodka v živo bo omogočen preko društvene Facebook strani in YouTube kanala.

Naravovarstvena prizadevanja za varstvo velike uharice na Krasu delujejo. Rezultati letošnjega popisa so ponovno prinesli rekorden rezultat!

Velika uharica. Foto: Miran Krapež

Na Krasu je 7. marca 2025 potekalo že 27. sinhrono štetje naše največje in ogrožene sove. Po celotnem območju Krasa se je razporedilo 84 popisovalcev, kar je omogočilo izredno natančen popis vrste. Na popisu smo zabeležili 15 zasedenih teritorijev velike uharice, kar je največ od leta 1999, od kar poteka ta popis.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog, ki že od samega začetka koordinira popis, je ob tem povedal: »Lepo je videti, da si po tolikšnih letih varstvenih prizadevanj na področju vznemirjanja vrste in varnosti na električnih daljnovodih, lahko priča rezultatom teh prizadevanj v praksi. Če se vrsti zagotovi mir na gnezdiščih in varnost na prehranjevališčih, si očitno lahko hitro opomore.«

Aktivna prizadevanja za varstvo velike uharice na Krasu potekajo že od leta 2000. Začelo se je z zagotavljanjem miru v gnezdiščih – ta vrsta sove je namreč izredno občutljiva na motnje in prisotnost človeka v skalnih stenah, kjer gnezdi. S porastom prostočasnih aktivnosti je bilo potrebno vse več usklajevanja za zagotavljanje mirnih gnezdišč na Krasu. Kasneje, po letu 2010, so se začela prva prizadevanja za odpravljanje posledic nevarnih in uničujočih srednje napetostnih daljnovodov, največ sanacij pa se je izvedlo v zadnjih petih letih.

Prizadevanja za varstvo naše največje sove pa še zdaleč niso končana. V letošnjem letu smo pričeli s projektom LIFE FOR LIFELINES, ki mu je EU namenila 60 % sofinanciranje. Projekt bo potekal do leta 2029, poleg velike uharice pa bodo ukrepi namenjeni še nekaterim redkim in ogroženim vrstam, kot so beloglavi jastreb, orel kačar in planinski orel.

Na DOPPS smo zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti pričeli z akcijo Varuhi velike uharice, kjer z množico prostovoljcev bdimo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. Akcija omogoča, da se lahko ciljno usmerjamo na gnezdišča v težavah in rezultati se kažejo na celotni populaciji. Skupinski popis na Krasu je prerastel v letno srečanje Varuhov, kjer se srečamo, izmenjamo izkušnje in naredimo plan za naslednje leto.

  

Kako kakovostno načrtovati obnovo narave, da bo narava lahko pomagala nam? Izšel je slovenski prevod Smernic in priporočil za ambiciozne načrte za obnovo narave.

1. september 2026 predstavlja skrajni rok, ko morajo države članice Evropske unije (EU) oddati osnutke svojih načrtov za obnovo narave, k čemur jih zavezuje lani sprejeta uredba EU o obnovi narave. Datum se morda zdi oddaljen, a naloga, ki je pred državami, tudi Slovenijo, je velik zalogaj. Uredba EU o obnovi narave državam namreč nalaga, da opišejo ukrepe za obnovo narave in način spremljanja njihove učinkovitosti ter določijo velikost površin, na katerih je treba izvesti obnovo, hkrati pa opišejo predvidene družbeno-gospodarske učinke in metode financiranja. Pomembno je, da vsebujejo podrobne plane do leta 2032 ter strateške poglede za obdobje do leta 2050.

Čeprav je Ministrstvo za naravne vire in prostor jeseni obljubilo, da bo proces priprave načrta obnove v Sloveniji kar se da vključujoč – nevladne organizacije oz. civilna družba, ki delujemo na področju ohranjanja narave oz. varstva okolja smo interes za sodelovanje zelo jasno izrazile –, ministrstvo javnosti še ni posredovalo nobenih informacij o začetku tovrstnega nacionalnega procesa in predvidenih možnostih sodelovanja v procesu. Da pa se obnovo narave začne čimprej načrtovati (in seveda tudi izvajati), ni velikega pomena le za naravo, ampak predvsem za družbo, saj je to ključen korak k izhodu iz podnebne in biodiverzitetne krize.


Obnovo narave zahteva škoda, ki smo jo v preteklih desetletjih v obliki degradacije ekosistemov in biodiverzitete kljub dogovorjenim ohranitvenim ukrepom povzročili naravi. Za naprej pa moramo svoje vzorce razmišljanja in delovanja spreminjati z rešitvami, ki temeljijo na naravi. Na ta način bomo krepili odpornost na posledice podnebnih sprememb, naša prihodnost in prihodnost naših zanamcev pa bo varnejša, boljša.


Ker se v civilni družbi, tako evropski kot slovenski, zavedamo, kako zahtevna naloga je pred nami, so v Inštitutu za evropsko okoljsko politiko (Institute for European Environmental Policy) pripravili smernice in priporočila za pripravo ambicioznih načrtov za obnovo narave, na PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenija (DOPPS) pa smo poskrbeli za njihov prevod v slovenščino. Želimo si namreč, da da bi bila vsebina kar se da dostopna čim širši strokovni in splošni javnosti.

 Izpostavljamo nekaj konkretnih priporočil državam:

  • Akterji civilne družbe in deležniki morajo biti vključeni od začetka procesa priprave načrta.
  • Nacionalni načrti za obnovo narave morajo vključevati zelo podrobne in na dejstvih temelječe informacije, povezane s cilji za specifične ekosisteme in horizontalnimi elementi, ter morajo biti dostopni javnosti.
  • Zagotoviti je treba skladnost s politikami in medsektorsko sodelovanje, da k obnovi narave ne bi pristopili ločeno.
  • Ukrepe za obnovo je treba začeti čim prej in redno spremljati.

Vsak dan, mesec, ko obnovo narave postavljamo na stranski tir, je namreč izgubljen. Zato je neizmerno pomembno, da ne odlašamo več in da se za obnovo narave zavzame celotna vlada. Čeprav je bil nedavno v javni razpravi izvedbeni akt za enotno obliko nacionalnega načrta obnove, je ključno, da se z začetkom priprave načrta ne čaka do njegovega sprejema. Kajti, ne pozabimo: “Ura tiktaka, obnova narave pa še čaka!”


Uredba EU o obnovi narave je temeljni dokument, ki nas bo vodil na poti opaznega izboljšanja stanja degradiranih ekosistemov v Evropi, s tem pa tudi na poti prilagajanja podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Brez občutne obnove narave EU namreč med drugim ne bo mogla doseči cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.


V uredbi so za države članice določeni pravno zavezujoči cilji, da do leta 2030 obnovijo 20 % kopenskih in 20 % morskih območij, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki obnovo potrebujejo. Vključuje prilagojene cilje za kopenske, obalne, sladkovodne in morske ter mestne, kmetijske in gozdne ekosisteme, pa tudi za populacije opraševalcev.


Prevod priporočil in smernic za ambiciozne načrte za obnovo narave je nastal v sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe.