Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna »anomalija« sedaj postaja že pravi običaj. Največ prezimujočih belih štorkelj smo zabeležili v zimi 2022/23, ko jih je prezimovalo kar 13.

Prejšnjo zimo niso padli novi rekordi, a smo kljub temu bili priča veliki zanimivosti – beleženje prezimujočih štorkelj je vsem na očeh otvorila štorklja v Žabnici, ki smo jo na živi kameri prvič opazili prav 15. novembra, ko pričnemo z zbiranjem podatkov. Pozimi smo jo lahko nato spremljali kar iz domačih ekranov. Skupno smo lani v Sloveniji potrdili prezimovanje 8 štorkelj. Le koliko jih bo prezimovalo to zimo?

Vabljeni, da nam pomagate pri zbiranju podatkov o prezimujočih štorkljah in svoja opažanja sporočite Urši Očko na ursa.ocko@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo opažanja in obdobje prisotnosti štorklje na območju (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje). Veseli bomo tudi lokacije njenih zimskih prehranjevališč in kakšne fotografije.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Foto: Simon Kovačič

POGOSTA VPRAŠANJA

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur, selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Kje najdejo hrano, ko tla prekrije debela snežna odeja?

Ker se v zadnjih letih to dogaja vse redkeje in sneg tla prekriva krajši čas, se znajdejo tudi v primeru zapadlega snega. Štorklje takrat poiščejo kopna območja, kjer lahko najdejo hrano, včasih pa se za nekaj časa premaknejo nekoliko južneje, kjer je snega manj, ali ga ni.

Če bi snežna odeja tla prekrivala dalj časa, bi obstajala nevarnost, da bi štorklje zaradi pomanjkanje hrane stradale. Vsekakor je dobro, da smo na prezimujoče osebke pozorni in jim priskočimo na pomoč, če se razmere zaostrijo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.

V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

Zadnji dnevi oktobra in začetek novembra so prinesli dobre novice na področju varstva narave in ohranjanja biodiverzitete. V kolumbijskem mestu Cali so se namreč zbrali predstavniki okoli 190 držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP16), očitno odločenih, da naredijo korak naprej v skladu s Kunminško-Montrealskim globalnim biodiverzitetnem sporazumom, ki je bil kot načrt ukrepov za obnovo narave do leta 2030 sprejet na predhodnem srečanju pogodbenic leta 2022.

Države so (se) tako na vrhu COP16 v Kolumbiji med drugim:

  • dogovorile, da avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti dobijo večjo vlogo pri varstvu biodiverzitete;
  • sprejele globalni akcijski načrt o biodiverziteti in zdravju;
  • posebno pozornost namenile biodiverziteti in podnebnim spremembam ter zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje potrebnih ukrepov.

Da še nikdar doslej ni bilo bolj jasno, da lahko “sklenemo mir z naravo” le s sočasnim izvajanjem dveh ključnih mednarodnih dokumentov – že omenjenega Kunminško-Montrealskega globalnega biodiverzitetnega sporazuma in javnosti morda nekoliko bolj poznanega Pariškega sporazuma –, je ob zaključku vrha poudarila izvršna direktorica Konvencije o biološki raznovrstnosti Astrid Shoemaker. Prav tako je izpostavila, da so države iz Calija vsemu svetu poslale odločen poziv za ukrepanje.

Foto: CBD Executive Secretary

Pomenljive besede Astrid Shoemaker o sklepanju miru z naravo izhajajo iz pomembnega znanstvenega poročila “Making Peace with Nature: A scientific blueprint to tackle the climate, biodiversity and pollution emergencies“. Gre za znanstveni načrt za reševanje izrednih podnebnih, biodiverzitetnih in okoljskih razmer, ki opredeljuje, kako se njihovega reševanja lotiti skupaj, v okviru ciljev trajnostnega razvoja.

Na podlagi ugotovljenega stanja in dejstev dokument podaja usmeritve za izhod iz teh izrednih razmer, je torej nekakšen vodnik za doseganje sinergij med človeštvom in naravo. Poročilo je nastalo v letu 2021 in je bilo pripravljeno za 5. okoljsko konferenco Združenih narodov, na kateri je  bila sprejeta tudi pomembna Resolucija o na naravi temelječih rešitvah v podporo trajnostnemu razvoju.

Za doseganje izhoda iz okoljskih kriz je bila na COP16 posebna pozornost namenjena biodiverziteti in podnebnim spremembam s poudarkom na pomenu na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter njihovih potrebnih sinergije s podnebnimi ukrepi.

S podnebnimi spremembami pa je povezan tudi na COP16 sprejet globalni akcijski načrt o biodiverziteti in zdravju. Ta med ukrepi poudarja vključevanje medsebojne povezanosti biodiverzitete in zdravja v povezavi s podnebnimi spremembami v politike in načrte. Posebej na naravi temelječe rešitve in/ali ekosistemski pristopi lahko okrepijo odpornost na učinke podnebnih sprememb, ki škodujejo zdravju ljudi.

Podnebna kriza in kriza biodiverzitete sta neločljivo povezani in ogrožata zadovoljevanje osnovnih potreb ljudi za preživetje: potrebe po hrani, vodi in ustreznem bivalnem okolju. Ohranjanje in obnova narave sta edini način za krepitev naše odpornosti na učinke podnebnih sprememb. Zato je to ključen ukrep človeštva za prilagajanje vse bolj izrazitim učinkom podnebnih sprememb.

O prilagajanju podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo se bomo pogovarjali na nacionalnem posvetu, ki bo potekal v torek, 26. novembra 2024 ob 9. uri v Slovenskem etnografskem muzeju (upravna hiša) na Metelkovi 2 v Ljubljani. 

Program dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Posvet je namenjen boljšem razumevanju povezanosti ohranjanja in obnove narave s prilagajanjem podnebnim spremembam ter izzivom, ki nas čakajo, da bomo bolje kolektivno načrtovali naslednje strateške korake. Posebej se bomo posvetili razumevanju na naravi temelječih rešitev in s tem nadaljevali razpravo, ki jo je junija letos spodbudila Direkcija RS za vode v okviru posveta o zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Dogodek bo možno spremljati tudi na daljavo, vendar brez vključitve v razpravo. 

Prijava na posvet je obvezna (spodaj).

PRIJAVA NA NACIONALNI POSVET

Posvet organizirata PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). 

Posvet bo organiziran v sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja in stališča, ki bodo predstavljena na posvetu, so odgovorni izključno organizatorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Eko sklada.

V partnerstvu sodelavcev slovenskih raziskovalnih in strokovnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem ohranjanja biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih, je nastalo novo spletišče Kmetovati z naravo. Pri pripravi so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki iz Biotehniške fakultete UL, Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, Centra za kartografijo favne in flore, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Nacionalnega inštituta za biologijo in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Spletna stran Kmetovati z naravo je portal znanja, kjer so zbrane predstavitve izbranih habitatnih tipov in živalskih vrst ter priporočila za izvajanje naravi prijaznih kmetijskih praks v Sloveniji. Njen namen je na enem mestu podati usklajena strokovna priporočila, ki so v skladu z zadnjimi znanstvenimi spoznanji in izkušnjami iz prakse. Spletna stran lahko tako predstavlja temeljni referenčni vir za delo svetovalcev, strokovnjakov in uradnikov, ki se ukvarjajo s tem področjem, pa tudi kot študijsko gradivo za študente različnih programov.

Spletna stran Kmetovati z naravo

 

V Evropi je kar 81 % habitatov v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje. S sredstvi EU je bilo financiranih že veliko uspešnih in navdihujočih projektov obnove narave, nekaj primerov je predstavljenih v publikaciji Led by nature.

Sredstva EU so glavni vir financiranja projektov obnove in ohranjanja narave, zlasti v srednji in vzhodni Evropi in so ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vendar pa so z EU sredstvi hkrati financirani tudi projekti, ki imajo na naravo ravno nasproten učinek in biotsko raznovrstnost ogrožajo.

V publikaciji EU funds: Protecting or damaging nature? najdete primere škodljivih in potencialno škodljivih projektov iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije. Publikacija zajema tudi nekaj priporočil, ob upoštevanju katerih se lahko pri načrtovanju prihodnjih projektov, škodljivi učinki na naravo preprečijo.

Vabljeni k branju!

EU funds: Protecting or damaging nature?

 

Jesenska selitev ptic se preveša v drugo polovico in večina naših poletnih gostov je že zapustila naše kraje. Ob opazovanju zadnjih lastovk so nas v zadnjih dneh že razveselile prve jate žerjavov, ki so preletele Slovenijo. Do viška njihove selitve je še nekaj časa, a jih že nestrpno pričakujemo. Vabljeni, da jih opazujete skupaj z nami in nam sporočite podatke!

Spomladanska selitev je bila največja doslej

Med tem, ko je bila letošnja spomladanska selitev največja od začetka spremljanja selitve (zabeležili smo 118.390 žerjavov v 674 jatah), pa smo jeseni 2023 zabeležil najmanj žerjavov v zadnjih petih letih – 44.009 žerjavov v 474 jatah. Le kakšna bo letošnja jesenska selitev?

Prelet žerjava jeseni 2023 in pomladi 2024

Več nas je, več preštejemo

Z naraščanjem števila žerjavov narašča tudi število njihovih opazovalcev, ki seveda opazijo več žerjavov. Ta povratna zanka nam omogoča vedno boljši vpogled v selitev žerjavov čez naše kraje. V družini opazovalcev žerjavov je že več kot 1000 parov oči, ki budno spremlja žerjave na njihovi poti čez naše kraje. Hvala!

Vabljeni, da selitev žerjavov spremljate tudi to jesen in nas sporočite svoja opažanja!

Z velikim veseljem sprejemamo vsako opazovanje žerjavov, četudi ni popolno, saj nam podatki omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Tudi letos velja moto – vsak podatek šteje!

Če ste opazili jato žerjavov vabljeni, da to sporočite našemu članu Dejanu Bordjanu na: dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta.

 

Spomladi 2024 sta se mesti Ljubljana in Izmir pobratili v okviru evropskega programa za povezovanje turških in evropskih mest za zeleno prihodnost. Zavezali sta se k skupnemu iskanju rešitev za obvladovanje suše in ohranjanje mokrišč. Aktivnosti so v polnem teku, partnerji pa smo tudi že izmenjali znanje in izkušnje na mednarodnih konferencah in študijskih obiskih, najprej v Ljubljani in kasneje v Izmirju.

Jeseni smo slovenski partnerji projekta, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Mestna občina Ljubljana (MOL) in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gostili turško delegacijo na čelu s predstavniki Metropolitanske občine Izmir. V Mestni hiši je tako 4. septembra 2024 potekala mednarodna konferenca, naslednji dan pa še ogled Ljubljanskega barja, enega naših najpomembnejših mokrišč.

Mesec pozneje, 3. oktobra 2024, smo slovenski partnerji obiskali Izmir in tam sodelovali na mednarodni konferenci ter si dan zatem ogledali impresivno delto reke Gediz, kjer domuje na tisoče plamencev in več kot 300 vrst ptic. Ljubljano in Izmir, čeprav različno veliki mesti, druži podobna krajina, poleg tega pa na samem urbanem robu obeh leži občutljiv habitat, mokrišče, ki kliče po stalnem ohranitvenem ukrepanju. Poleg tega se obe mesti soočata s posledicami suše in poplav, kar vpliva na kmetijstvo in vodne vire.

Konferenci “Spopadanje s sušo in ohranjanje mokrišč” sta ponudili priložnost za odprt pogovor o vprašanjih prilagajanja podnebnim spremembam, odgovornejšemu kmetovanju z večjim spoštovanjem do rabe vode ter vzgajanju družbe, ki bo naklonjena ohranjanju biodiverzitete, na njima pa je sodelovalo skupno preko 20 strokovnjakov iz Slovenije in Turčije.

 

Po sprejemu Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave bodo morale države članice EU do 1. septembra 2026 pripraviti in Evropski komisiji predložiti nacionalne načrte obnove v skladu s cilji in zahtevami Uredbe. Medtem ko Evropska komisija še pripravlja podrobnejša navodila za pripravo teh načrtov, je Inštitut za evropsko okoljsko politiko v sodelovanju z največjimi evropskimi okoljskimi mrežami nevladnih organizacij že izdal Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave.

Priprava dobrih in ambicioznih nacionalnih načrtov je ključna za izvedbo Uredbe, ki bo terjala tudi dobro izvedbo v naravi. Ta bo zahtevala celostno povezanost vseh institucij varstva narave in skupno medsektorsko delovanje. Priprava in izvajanje nacionalnega načrta obnove morata postati vladna prioriteta, saj sta ključna za podnebno prilagajanje Slovenije.

Nacionalni načrt obnove narave mora biti konkreten akcijski načrt, z izvedbo katerega bomo v Sloveniji okrepili ohranjanje narave in zaustavili njegovo degradacijo ter sanirali že degradirana območja ali dele narave. Poročilo Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave nudi vse potrebne informacije, ki jih bodo pripravljavci načrtov, sodelujoča stroka in civilna družba potrebovali za pripravo načrtov, korake v tem procesu in številna uporabna priporočila za čim bolj jasne in ambiciozne ukrepe. 

Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave

V preteklih dneh je izšla jesenska številka Sveta ptic, ki ima nekoliko poudarka na selitvah ptic in na rekah. Poljudni članek nas popelje v svet ptičjih selitev, ki so ključni mehanizem za preživetje številnih vrst ptic.

Nadalje poročamo o renaturacijah izvedenih na reki Muri v sklopu projekta Natura Mura. Portret ptice nam predstavlja ribjega orla, prav posebno ujedo, ki jo lahko z nekaj sreče v tem času opazujemo tudi v Sloveniji.

Brata Axel in Ario Drioli nam v intervjuju pripovedujeta o njunem zanimivem potovanju za pticami selivkami in prizadevanju za popularizacijo narave v širši javnosti.

V rubriki Skozi objektiv nam svoje fotografsko delo predstavlja Duša Vadnjal, ki ptice najraje fotografira v obalnih mokriščih.

V poglobljenem prispevku na temo poplav se lahko seznanimo s potekom izvajanja ukrepov na slovenskih rekah in o možnih alternativah inženirsko-gradbeniškemu pristopu k problemu. Pravo nasprotje naših vodotokov pa je skorajda neokrnjena reka Vardar v Severni Makedoniji, kjer smo spomladi popisovali ptice in o kateri lahko preberete v posebnem prispevku.

Rubrika Iz ornitoloških raziskav obravnava raziskavo razširjenosti in ekologije srednjega detla v jugozahodni Sloveniji. Poročamo tudi o Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru, ki se je po desetih letih ponovno vrnil na Goričko in o nagradi Rada Smerduja, ki jo je DOPPS prejel zaradi izjemnega prispevka k varstvu narave v Sloveniji.

Za obogatitev tokratne številke poskrbijo tudi Ornitološki potopis iz Šrilanke, Prigoda o črnoglavih muharjih na Kozjanskem, Jesenska opazovanja v bukovem gozdu in številne krajše vsebine, vključno z novicami DOPPS.

Želim vam prijetno branje!

Domen Stanič, urednik revije Svet ptic

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Čudo narave, ki vrti ptičji svet
  • 11: Srednji detel – vse pogostejša gozdna vrsta jugozahodne Slovenije?
  • 12: Reka Mura dobiva naravno podobo
  • 15: Skrivnostna fotografija
  • 16: Ribji orel  
  • 18: S pomočjo tehnologije ljudem približujeta čar ptičje selitve
  • 22: Jesenska opazovanja v naravi
  • 24: Raziskovalna škatla – gozd
  • 26: Moja srečanja v obalnih mokriščih
  • 28: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS
  • 34: Spopadanje s poplavami: proti naravi ali z njo?
  • 38: Popis ptic Vardarja
  • 40: Mladi ornitologi so raziskovali Goričko
  • 44: DOPPS prejel najvišje odlikovanje države na področju ohranjanja narave
  • 46: Šrilanka – ornitološko potepanje po budovi solzi
  • 50: Zagonetke črnoglavih muharjev na Kozjanskem
  • 52: Novice DOPPS
  • 59: Novo leto, novi rekordi – popis bele štorklje 2024

 

PDF revije Svet ptic, leto 2024, letnik 30, številka 03.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.