Gozdovi so pljuča Zemlje, vdihujejo ogljikov dioksid in izdihujejo kisik, z izparevanjem vode v zrak prispevajo k napajanju drugih območij, imajo pomembno vlogo pri regulaciji lokalnega in globalnega vodnega cikla in so med območji z največjo biodiverziteto. V preteklosti nismo bili dobri skrbniki gozdov, se pa zavedanje o njihovem globalnem in lokalnem pomenu krepi in temu sledijo tudi programski in normativni dokumenti.
Globalno stanje in varstvo gozdov
Zadnjih 10.000 let je Zemlja izgubila tretjino gozdov (vir: Our World in Data), polovica te izgube pa je nastala v zadnjih 100 letih. Zato so bili gozdovi deležni pozornosti že na prvi konferenci Združenih narodov (ZN) v Stockholmu leta 1992, ko se je globalno okoljevarstvo pravzaprav začelo.
Stockholmska deklaracija priznava pomembno vlogo gozdov in potrebo po njihovem varovanju ter uravnovešenem upravljanju. Akcijski načrt, ki je bil sprejet za izvajanje deklaracije in je vseboval 109 priporočil državam, je predlagal mednarodni nadzor nad gozdnimi površinami z namenom nadzorovanja njihovega vpliva na ostalo okolje. Šele na Konferenci ZN za okolje in razvoj v Riu de Janeiru leta 1992 pa je bilo doseženo soglasje o načinu upravljanja in varstva gozdov na mednarodni ravni, ki mu je sledila ustanovitev Foruma ZN o gozdovih (United Nations Forum on Forests – UNFF), v katerega so vključene vse države članice ZN. UNFF je ključni organ ZN, ki se osredotoča na globalno upravljanje gozdov in spodbuja njihovo trajnostno upravljanje. Prepoznava povezavo gozdov s podnebnimi spremembami, predvsem njihovo ključno vlogo za varstvo pred poplavami.
Foto: Eva Vukelič
Gozdovi so tudi ključen element na naravi temelječih rešitev za zmanjšanje tveganja pred poplavami, saj zadržujejo vodo, zmanjšujejo hitrost odtekanja vode in preprečujejo erozijo tal. Na nacionalni ravni je tako pomembno, da so gozdovi, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, integrirani v nacionalne strategije za obvladovanje tveganja pred poplavami.
Poročilo The state of the world’s forests, ki je bil leta 2020 pripravljen v okviru ZN, poudarja, da se je obseg gozdov, ki so glavno zavetje kopenske biodiverzitete, v zadnjih 30 letih krčil z alarmantno hitrostjo. Od skupno ocenjenega obsega gozdov v velikosti 4,06 milijarde ha (približno 31 % kopnega) smo, predvsem zaradi spremembe rabe zemljišč, izgubili okoli 420 milijonov ha gozdov, se pa krčenje obsega gozdov upočasnjuje.
Leta 2017 je bil pod okriljem UNFF sprejet globalni Strateški načrta za gozdove 2017–2030, ki poudarja pomen gozdov za blaženje podnebnih sprememb in varstvo ekosistemov pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, eden od njegovih ciljev pa je ustaviti deforestacijo in povečati obseg gozdov za 3 %. Eden od ciljev strateškega načrta je tudi spodbujanje vloge gozdov pri krepitvi odpornosti na naravne nesreče. Trajnostno upravljanje gozdov zmanjšuje degradacijo tal in s tem prispeva k zmanjšanju tveganja za poplave in erozijo. Na podlagi ocene je temu varstvu namenjenih okoli 400 milijonov ha gozdov na svetu, kar je okoli 120 milijonov ha več kot leta 1990 – take gozdove imenujemo varovalni gozdovi.
Ker so gozdovi območja velike biodiverzetete, njihovo krčenje in fragmentacija pa je pomemben povzročitelj njenega upada, so nanje posebej pozorne tudi države članice Konvencije o biotski raznovrstnosti. Tako je bil na 15. konferenci pogodbenic konvencije leta 2022 sprejet Svetovni okvir za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal, ki predvideva široko obnovo narave, za cilj pa postavlja tudi obnovo vsaj 30 % degradiranih ekosistemov, vključno z gozdovi.
Gozdovi pa so prek skladiščenja ogljikovega dioksida neposredno povezani tudi s podnebnimi spremembami. Zato so tudi države pogodbenice Konvencije ZN o spremembi podnebja na svojem 26. srečanju (COP26) zavezale, da ustavijo krčenje gozdov in obseg gozdov do leta 2030 začnejo povečevati. Že konvencija sama poudarja pomen gozdov, pod njenim okriljem pa se je vzpostavila tudi pobuda REDD+ (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz krčenja in degradacije gozdov), ki spodbuja države v razvoju k varstvu gozdov.
Gozdovi v Evropi
Gozdovi v Evropi pokrivajo 35 % kopnega ozemlja, od leta 1990 pa se je obseg povečal za 9 %, pri čemer varovalni gozdovi predstavljajo 32 % vseh gozdov (State of Europe’s Forests). Za trajnostno upravljanje z evropskimi gozdovi je bila leta 1993 vzpostavljena ministrska konferenca držav Evrope (Forest Europe), ki je sprejela Helsinško deklaracijo, leta 2024 pa še Bonnsko deklaracijo. Trajnostno upravljanje gozdov je namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti, plodnosti tal, varstvu pred poplavami in erozijo ter povečevanju odpornosti gozdov.
V okviru EU pa so za gozdove ključne tri strategije. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Vračanje narave v naša življenja, katere cilj do leta 2030 je usmeriti biotsko raznovrstnost na pot okrevanja, poudarja, da so gozdovi izrednega pomena za biotsko raznovrstnost, uravnavanje podnebja in urejanje voda, zagotavljanje hrane, zdravil in materialov, sekvestracijo in shranjevanje ogljika, stabilizacijo tal ter čiščenje zraka in vode. Načrtuje strogo zavarovanje preostalih pragozdov in staroraslih gozdov v EU, povečanje količine gozdov ter izboljšanje njihovega zdravja in odpornosti, tudi s pogozdovanjem. Na tej strategiji temelji Nova strategija EU za gozdove do leta 2030, ki ima tri glavne cilje:
- podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
- zagotavljanje finančnih spodbud za lastnike in upravljavce gozdov, da bi prevzeli okolju bolj prijazne prakse;
- povečanje obsega in biotske raznovrstnosti gozdov, vključno z zasaditvijo treh milijard dreves.
Izvedbeni predpis za doseganje teh ciljev predstavlja Uredba (EU) 2024/1991 o obnovi narave, ki v 12. členu določa cilje obnove gozdov, v 13. členu pa predvideva zasaditev treh milijard dreves. Veliko soodvisnost gozdov in tal pa poudarja tudi Strategija EU za tla do leta 2030, Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje.
Varstvo gozdov v Sloveniji in vloga varovalnih gozdov
Varovalni gozd ob Dravi. Foto: Tilen Basle
V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala: od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko je njegova površina narasla na 58,5 %. Po letu 2010 porast obsega gozdov zaustavila, tako da gozdovi predstavljajo 58 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko (vir: ARSO, Kazalci okolja). Območja Natura 2000 prekrivajo več kot 50 % slovenskih gozdov.
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 je krovni strateški dokument s področja narave in okolja. Glede gozdov povzema izhodišča Resolucije o nacionalnem gozdnem programu iz leta 2007. Ta opredeljuje tudi varovalne gozdove in njihov pomen. Kot varovalni so opredeljeni gozdovi, ki so izjemno pomembni za varovanje zemljišč pred usadi, izpiranjem in krušenjem, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni vetru in ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje voda, gozdovi blizu zgornje gozdne meje in na zelo strmih pobočjih ter v nekaterih območjih z izjemno poudarjeno biotopsko funkcijo ter pomembni ostanki gozdov v kmetijski krajini. Izvajanje nacionalnega programa se obdobno opredeli z operativnim programom (veljavni je Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa za obdobje od 2022 do 2027).
Zakon o gozdovih v Sloveniji določa varovanje in upravljanje gozdov, tudi varovalnih gozdov. Te posebej ureja Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ta podrobneje opredeljuje varovalne gozdove kot gozdove, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdove na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdove, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdove, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdne pasove, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdove v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdove na zgornji meji gozdne vegetacije. Varovalni gozd razglasi vlada z uredbo, kjer se določi tudi režim gospodarjenja in pravice lastnikov v zvezi z omejitvami. Trenutno v Sloveniji varovalni gozdovi pokrivajo 98.828 ha površin, kar predstavlja dobrih 8 % vseh gozdov (vir: Zavod za gozdove Slovenije).
Gozdovi imajo pri ukrepanju zoper podnebno in biodiverzitetno krizo pomembno vlogo. Varovalni gozdovi pa imajo še posebej poudarjeno ekološko funkcijo, ki pomembno prispeva k večji odpornosti na poplave, saj zadržujejo deževnico in s tem vplivajo na hitrost odtekanja vode, preprečujejo erozijo tal in zmanjšujejo tveganje za plazove, regulirajo pa tudi lokalni in globalni vodni cikel.
Več o ureditvi varstva gozdov in posebej varovalnih gozdov najdete TUKAJ.
Če ste kdaj obiskali društveno pisarno v Ljubljani, Primoža najverjetneje niste srečali. Kadar ni bil na terenu, je bil v svoji pisarni, ki je od vseh najbolj skrita in vanjo le steška zatavate po pomoti. Police v pisarni so nosile nekaj fasciklov, večinoma pa strokovno literaturo, med katero so bile knjige, za katere smo vsi vedeli, da jih zagotovo najdemo le pri Primožu; seveda ni manjkal »Bibby« oziroma Bird Census Techniques, kazalniki pa so bili zataknjeni predvsem v takšnih kot so »Habitat Suitability and Distribution Models« ali pa »Exploratory Miltivariate Analysis by Example Using R«. Že slednje povedo, da je bil Primož velik strokovnjak; znal je marsikaj, o čemer smo drugi vedeli bolj malo.
Slovenija je v skladu z
