Narava v rezervatu

Življenjski prostori

Na območju rezervata najdemo sedem osnovnih življenjskih prostorov (njihove površine v letu 2013): vlažni travniki (28,4 ha), obnovljeni travniki (12,1 ha), opuščeni travniki (4,9 ha), visoko šašje (0,9 ha), grmišča (20,6 ha), mejice (1,4 ha) in njive (1,3 ha).

Ekstenzivni vlažni travniki

Tipična ptica teh travnikov je kosec (Crex crex), ki ga slišimo v majskih nočeh. V rezervatu redno gnezdi tudi veliki škurh (Numenius arquata). Druge značilne ptice, ki jih lahko vidimo, so repaljščica (Saxicola rubetra) in drevesna cipa (Anthus trivialis), v zimskem času pa veliki srakoper (Lanius excubitor). Opazili smo tudi redkosti, kot sta stepski lunj (Circus macrourus) in rjasta kanja (Buteo rufinus).

Na delu rezervata, kjer prevladuje modra stožka (Molinia caerulea), ima svoje domovanje dnevni metulj barjanski okarček (Coenonympha oedippus). Tipične rastline vlažnih travnikov so še munec (Eriophorum sp.), poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), močvirska kukavica (Orchis palustris) in močvirska logarica (Fritillaria meleagris).

foto, avtor

Rezervat obsega eno večjih sklenjenih površin vlažnih travnikov na Ljubljanskem barju.foto: Eva Vukelič

Zaraščajoči se travniki

Tipične ptice zaraščajočih se travnikov v rezervatu so rjava penica (Sylvia communis), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) in trstni strnad (Emberiza schoeniclus), pozimi pa na teh travnikih prenočujejo pepelasti lunji (Circus cyaneus).

Grmišča

Ta življenjski prostor daje zavetje slavcem (Luscinia megarhynchos), črnoglavkam (Sylvia atricapilla), vrbjim kovačkom (Phylloscopus collybita), divjim grlicam (Streptopelia turtur) in rumenim strnadom (Emberiza citrinella).

Od sesalcev je v rezervatu največ srn (Capreolus capreolus) in poljskih zajcev (Lepus europaeus), našli pa smo tudi sledove divjih prašičev (Sus scrofa), jelenov (Cervus elaphus) in medvedov (Ursus arctos).

Rastline

foto1,eva_horvat

Po nacionalnem in mednarodnem varstvenem pomenu izstopajo travniki z modro stožko (Molinia caerulea), ki so močno ogrožen habitatni tip. Primerljivo velikih, sklenjenih površine tega habitata v Sloveniji skorajda ni več.foto: Eva Vukelič
foto1,eva_horvat

Pozna košnja in ekstenzivna raba vlažnih travnikov omogočata rast in cvetenje ogroženim vrstam orhidej, med katere sodi tudi močvirska kukavica (Orchis palustris).foto: Eva Vukelič
foto1,eva_horvat

Munec (Eriophorum sp.) s puhastim cvetovi, združenimi v klase, poleti pobeli travnike v Iškem morostu.foto: Eva Vukelič
foto1,eva_horvat

Veliki poletni zvonček (Leucojum aestivum) je bližnji sorodnik pomladanskega velikega zvončka, ki ga poznamo tudi pod imenom kronica, vendar cveti šele v maju. V primerjavi s kronico je višji in ima na steblu več drobnejših cvetov.foto: Eva Vukelič
foto1,eva_horvat

Mejice in grmišča so pomemben življenjski prostor za mnoge živali, ki tu najdejo skrivališče in se prehranjujejo s plodonosnimi vrstami, kot je brogovita (Viburnum opulus).foto: Eva Vukelič

Živali

foto1,eva_horvat

Kosec (Crex crex), skrivnostni gnezdilec vlažnih travnikov, je simbol naravnega rezervata Iški morost.foto: Peter Buchner
foto1,eva_horvat

V rezervatu gnezdi tudi veliki škurh (Numenius arquata), izredno ogrožena travniška vrsta ptice v Sloveniji. Na Ljubljanskem barju, ki je poleg Cerkniškega jezera njegovo edino gnezdišče pri nas, gnezdi okrog 10 parov.foto: Kajetan Kravos
foto1,eva_horvat

Iški morost je tudi dom številnim dvoživkam. Med sprehodom po Koščevi učni poti, ki vodi po rezervatu, bomo tako morda videli, še prej pa slišali zeleno rego (Hyla arborea).foto: Eva Vukelič
foto1,eva_horvat

Razvoj večine ogroženih vrst kačjih pastirjev na Ljubljanskem barju, med katere sodi tudi največja slovenska populacija pegastega lesketnika (Somatochlora flavomaculata), je vezan na obsežno mrežo različnih kanalov in jarkov.foto: Eva Vukelič
foto1,eva_horvat

Ljubljansko barje je eno pomembnejših območij za metulje v Sloveniji. S popisi, ki so na Iškem morostu potekali med letoma 2000 in 2004, so zabeležili 27 vrst dnevnih metuljev, med katerimi je tudi močvirski cekinček (Lycaena dispar).foto: Eva Vukelič