Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) v Sloveniji

IBA Kočevsko-Kolpafoto: Mirko Perušek

V Sloveniji smo leta 2011 opredelili 35 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) po kriterijih zveze BirdLife International. IBA so strokovna podlaga za opredelitev območij Natura 2000 za ptice, ki jih od držav članic Evropske unije zahteva Direktiva o pticah. IBA pokrivajo 27 odstotkov površine Slovenije.

Zgodovina

Inventarji mednarodno pomembnih območij (IBA – Important Bird Area) za Slovenijo so bili do sedaj objavljeni štirikrat, in sicer leta 1989 (GRIMMET & JONES 1989), leta 2000 (POLAK 2000), leta 2003 (BOŽIČ 2003) in leta 2011 (DENAC et al. 2011).

Inventar 1989 je Slovenijo obravnaval znotraj Jugoslavije, za opredelitev IBA pa so bili uporabljeni drugačni kriteriji kot v vseh naslednjih inventarjih. V inventarju 2000 so bili za opredelitev IBA uporabljeni le globalni (A) in regionalni kriteriji (B), saj Slovenija takrat še ni bila članica Evropske unije. Pred vstopom v EU, leta 2003, smo dobili inventar, v katerem so bila območja opredeljena na podlagi kriterijev C (kriteriji za Evropsko unijo). Ta so v skladu s sodbami Evropskega sodišča najboljša strokovna podlaga za opredelitev območij Natura 2000 za ptice (SPA – Special Protected Area) po Direktivi o pticah (člen 4).

Metoda

Od leta 2003 se je nabralo veliko novih ornitoloških podatkov, zato smo leta 2011 naredili revizijo IBA. Uporabili smo veljavne mednarodne kriterije za opredeljevanje IBA (HEATH & EVANS 2000), ki jih sestavljajo globalni (A), regionalni (B) in kriteriji za Evropsko unijo (C). Dopolnili smo jih z nacionalnimi kriteriji D, s katerimi smo ustrezno pokrili tudi redkejše vrste z Dodatka I Direktive o pticah in ogrožene selitvene vrste. Kriteriji D niso služili izboru območij, temveč le dodajanju vrst na območja. Vrste ptic, za katere je posamezno območje opredeljeno, se imenujejo kvalifikacijske.

Rezultati

V reviziji IBA 2011 smo opredelili 35 območij s skupno površino 5538,1 km2. V primerjavi z IBA 2003 smo površino IBA 2011 povečali za 702,7 km2, kar vključuje tudi Trnovski gozd, ki je bil z Uredbo o Natura 2000 območjih leta 2004 razglašen za SPA, ni pa imel statusa IBA. Povsem na novo smo opredelili devet območij: Črete, Debeli rtič, Gluha loza, Karavanke, Renški glinokopi, Spodnja Sava, Srednja Sava, Strunjan in Trnovski gozd. IBA Kozjansko-Jovsi iz leta 2003 smo razdelili na dve območji, in sicer Kozjansko ter Dobrava-Jovsi.

Pomen

Okoli 90 odstotkov površine IBA je bilo leta 2013 z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) potrjene kot SPA (Ur. l. RS 33/2013). Na teh območjih je treba ohranjati ugodno varstveno stanje kvalifikacijskih vrst ptic ter izvajati presoje vplivov za vsak poseg, ki bi to stanje lahko ogrozil. V pripravi je program upravljanja z območji Natura 2000, ki bo upošteval tudi ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst ptic.

Kontaktna oseba

Katarina Denac (katarina.denac@dopps.si)

Objave

DENAC, K., MIHELIČ, T., BOŽIČ, L., KMECL, P., JANČAR, T., FIGELJ, J. & RUBINIĆ, B. (2011):
Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija).
Errata.
DOPPS, Ljubljana.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2.
DOPPS, Ljubljana.

HEATH, M. F. & EVANS, M. I. (ur.) (2000):
Important Bird Areas in Europe. Priority sites for conservation. 2 vol. BirdLife Conservation Series No 8.
Cambridge, UK.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. (1. del, 2. del)
DOPPS, Ljubljana.

GRIMMET, R. F. A. & JONES, T. A. (1989):
Important Bird Areas in Europe. ICBP Technical publication No. 9.
International Council for Bird Preservation, Cambridge, UK.