Upravljanje rezervata

Kmetijska kulturna krajina z vlažnimi travniki zahteva aktivno upravljanje. Naš cilj je, da poleg izvajanja naravi prijaznega gospodarjenja na območju rezervata naše znanje in pridobljene izkušnje delimo tudi z drugimi. Tako želimo na praktičen način prikazati pomen in izvedbo ohranjanja kmetijske kulturne krajine v širšem prostoru.

Zavarovanje

Naravni rezervat Iški morost je postal zavarovano območje leta 2008 v okviru sprejetja Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/2008). V uredbi (6. člen) je določeno, da se območje najbolje ohranjenih travniških habitatov na Vrbovskih talih določi za naravni rezervat Iški morost. Uredba poleg tega določa varstveni režim v parku, kjer za rezervat poleg splošnih omejitev velja tudi prepoved lova in ribolova.

Dolgoročni cilji upravljanja naravnega rezervata

  1. Vzdrževanje in izboljšanje ekoloških pogojev za ptice ter druge rastlinske in živalske vrste vlažnih ekstenzivnih travnikov.
  2. Prikaz in promocija pticam in ostalim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam prijaznega gospodarjenja z vlažnimi ekstenzivnimi travniki ter razvoj novih tehnik in primerov dobre kmetijske prakse.
  3. Izobraževanje in ozaveščanje lokalnih skupnosti in druge splošne javnosti o pomenu vlažnih ekstenzivnih travnikov, ekstenzivne kmetijske kulturne krajine in vloge kmetijstva pri ohranjanju biotske pestrosti.
  4. Spodbujanje k zavarovanju in trajnostnemu gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči in prostorom kot primer dobre prakse doseganja ciljev Nature 2000 (splošna korist za družbo).

Varstvo narave in upravljanje rezervata

Od leta 2004 naprej je bila večina posegov na območju (vključno z začetkom prve košnje) opravljenih v skladu s smernicami DOPPS za ohranjanje ptic vlažnih travnikov in njihovih habitatov.

Številne naloge pri upravljanju rezervata pomagajo izvajati prostovoljci DOPPS, ki na delovnih akcijah med drugim odstranjujejo grmovje ter urejajo učno pot in okolico. Pridružijo se nam tudi lokalni kmetje, ki so v veliko pomoč predvsem pri spravilu sena, ter učenci in dijaki, ki v okviru naravoslovnih krožkov in šolske prakse priskočijo na pomoč s čiščenjem grmovja.

Coniranje rezervata in lastništvo

Rezervat je glede na prisotne habitatne tipe in načine upravljanja razdeljen na upravljavske enote. Vsako enoto predstavlja določen tip habitata s specifičnim režimom upravljanja:

  1. poskusno posestvo (24,6 ha)
  2. travniki z modro stožko (7,2 ha)
  3. ekstenzivni vlažni travniki (14,4 ha)
  4. travniki z visokim šašjem (5,6 ha)
  5. lesnata vegetacija (grmišča in ostanki poplavnega gozda) (10,2 ha)
  6. stara struga Iške (0,9 ha)
  7. trstišče (0,1 ha)

Območje rezervata se deli na dve podobmočji – Vrbovke (severni del) in Veliki tali (južni del).
Vrbovke so poskusno posestvo, namenjeno razvoju, testiranju in demonstraciji različnih kmetijskih tehnik za upravljanje, vzdrževanje in vzpostavitev kmetijske kulturne krajine s prevladujočimi travniškimi habitati.

Večino površine rezervata (skupaj 63,5 ha) ima DOPPS v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (43,7 ha), nekaj površin je v društveni lasti (7,6 ha), nekaj pa v lasti okoliških kmetov (12,2 ha).

Ekstenzivni vlažni travniki

Najbolj tipično podobo kulturne krajine dajejo Ljubljanskemu barju ekstenzivni vlažni travniki s posameznimi grmi in mejicami. Takih je v rezervatu trenutno 36 hektarjev in jih kosimo enkrat letno. Trava je primerna za steljo, preostalo zvozimo na kup, kjer počasi prehaja v kompost.

Zaraščajoči se vlažni travniki

Za te travnike, na katerih se začnejo najprej pojavljati posamezne rastline brestovolistnega oslada in sestoji tujerodne kanadske zlate rozge, so značilne različne lesnate vrste, kot so krhlika, vrba, črni trn in črna jelša. Kjer grmovje še ni zelo razraščeno, nam uspe v košene travnike letno spremeniti en hektar teh površin. Ponekod se je na teh površinah pojavil tudi šotni mah. Trenutno je zaraščajočih se vlažnih travnikov v rezervatu še približno 5 hektarjev.

Grmišča

Grmišča so območja nekdanjih travnikov, ki so se zarasla pred več kot desetletjem, zato je grmovje ponekod zelo težko prehodno. Vmes se pojavljajo tudi drevesa, predvsem črna jelša in trepetlika. Spreminjanje teh površin v ekstenzivne travnike je najbolj dolgotrajno.

Študije, monitoring in raziskave

Poleg poskusnega posestva, kjer so bile opravljene različne raziskave in poskusi za razvoj tehnik za upravljanje z vlažnimi travniki (košni poskus, sejalni poskus itd.) so bile na območju rezervata pripravljene tudi botanične (vegetacijski tipi) in favnistične študije (kačji pastirji, dnevni metulji, dvoživke in močvirska sklednica) ter smernice za upravljanje, ki so jih z vidika različnih živalskih skupin in botanike pripravili vodilni slovenski strokovnjaki.

DOPPS v naravnem rezervatu Iški morost izvaja redni monitoring (spremljanje stanja) gnezdilk, v okviru katerega s kartirno metodo popišemo vse vrste ptic, ter prenočišč pepelastega lunja (v zimskem času).

Izobraževanje in komunikacijske dejavnosti

Za obiskovalce rezervata je urejena infrastruktura, ki jo redno vzdržujemo. Koščevo učno pot sestavljajo utrjena pot iz nasute poti ob bregu reke Iške in dvignjene lesene poti čez vlažne travnike, krožna pokošena neutrjena pot, opazovalnica in informacijske table.

Rezervat na naravoslovnih dnevih letno obišče okrog 20 šolskih skupin iz bližnje in daljne okolice, na strokovne ekskurzije pa prihajajo tudi študentje z nekaterih fakultet. Za splošno javnost vsako leto organiziramo brezplačne vodene izlete, med katerimi je tudi tradicionalni nočni Koščev izlet, ki poteka konec maja.

Glavne ciljne skupine izobraževalnega programa v rezervatu so šolske skupine, predvsem iz bližnje okolice, sprehajalci in kolesarji, kmetje in lokalno prebivalstvo, poklicni in ljubiteljski naravoslovci ter ljubitelji narave iz vse Slovenije, študentje in turisti, ki obiščejo Ljubljano.

Ključna sporočila izobraževalnega programa

  1. Mokrotni travniki in grmišča na Ljubljanskem barju so pomembno bivališče ogroženih rastlin in živali, predvsem ptic.
  2. Obstoj ogroženih vrst in življenjskih prostorov je odvisen od našega kmetijskega gospodarjenja z njimi. Kmetovanje, ki ohranja ogrožene vrste in njihove življenjske prostore, pa je najboljše tudi za človeka in kvaliteto okolja, v katerem živi.
  3. Vsak posameznik lahko z naravi prijaznim kmetovanjem, članstvom v DOPPS in promocijo Ljubljanskega barja in kmetijske kulturne krajine nasploh veliko pripomore k ohranitvi tega edinstvenega dela narave.

Območje rezervata in njegov pomen javnosti in ciljnim skupinam predstavljamo v sodelovanju z mediji in s ciljno promocijo.